Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
plačevánje -a s (ȃ) glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev
♦ fin. brezgotovinsko plačevanje
SSKJ
odpustíti -ím dov., odpústil (ī í) 
  1. 1. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: ali ji boš kdaj odpustil; odpustil mu je žalitev; ni ji mogel odpustiti vsega; odpustila sta si in se objela / kot vljudnostna fraza odpustite mi to nerodnost oprostite
    ●     ekspr. bog mi greh odpusti, če sem koga pozabil navesti naj se mi ne zameri, ne šteje v zlo
    ♦     rel. odpustiti grehe
  2. 2. narediti, povzročiti, da kdo nima več določenih obveznosti: ves dolg mu je odpustil / odpustili so jim kazen / star. odpustili so ji plačevanje oprostili so jo plačevanja
  3. 3. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju: odpustili so dva delavca; včeraj so ga odpustili; odpustili so tudi rudarje / odpustili so jih iz službe, z dela
  4. 4. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: več zapornikov so odpustili; odpustili so ga iz bolnice
    // z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: vstal je in s tem obiskovalca odpustil / hladno ga je odpustila
    odpuščèn -êna -o: pomoč odpuščenim delavcem; odpuščen vojak; verjetno bo odpuščen
SSKJ
odpúščati -am nedov. (ú) 
  1. 1. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova ji odpušča; odpuščal mu je vse žalitve
  2. 2. delati, povzročati, da kdo nima več določenih obveznosti: odpuščal jim je kazen / star. odpuščali so mu plačevanje oproščali so ga plačevanja
  3. 3. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju: v tovarni že odpuščajo; tudi učitelje so odpuščali
  4. 4. ne ohranjati koga na določenem mestu: odpuščati ozdravljene bolnike iz bolnice
    odpuščajóč -a -e: usmiljen in odpuščajoč pogled; prisl.: odpuščajoče ga je potrepljal po rami
SSKJ
spróten -tna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času: sprotno zapisovanje izjav / sprotno pozabljanje
  2. 2. ki se zgodi istočasno, vzporedno z drugim dejanjem: sprotno prevajanje govora / sprotno točenje piva
    // ki se opravlja redno, tekoče: sprotno plačevanje računov; sprotno učenje / sprotno kupovanje hrane
    ●     knjiž., redko literatura mu ne pomeni življenjskega smisla, ampak le sproten opravek nahitro, mimogrede opravljen; skrbeti za sprotne potrebe vsakdanje, tekoče; hrane imamo le za sprotno rabo za sproti
    sprótno prisl.: sprotno plačevati dolgove
SSKJ
zavézati in zavezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel
    1. a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop
    2. b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto
    3. c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado
      // narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša
      // zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo
  2. 2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego
    ●     star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; poljud. zavezati popek, strok. podvezati popkovnico; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
    ♦     etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
    zavézati se in zavezáti se 
    1. 1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pismeno se zavezati / zavezati se za les
    2. 2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila
      // ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji
      ●       zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali
    zavézan -a -o: zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji
    ●     pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik
SSKJ
bremeníti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo
    ♦     ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna
  2. 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini
  3. 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču
SSKJ
uredíti -ím dov., urédil (ī í) 
  1. 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv
    ♦     mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu
    // v zvezi z v narediti, da pride kaj v določen red tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: urediti besede v stavke, pesmi v zbirko / urediti ljudi v vrste; urediti se v kolone / urediti cvetje v šopek
  2. 2. narediti, da pride kaj v stanje
    1. a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urediti grobove; urediti zanemarjen park; urediti si lase, obleko; zgodaj je vstal, se uredil in odšel; elegantno se urediti / urediti sobo po lastnem okusu
    2. b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urediti zemljišče za gradnjo / urediti hudournik, da ne poplavlja / urediti dotekanje in odtekanje vode
    3. c) ki ustreza potrebam, predpisom: urediti uradne knjige, sezname
  3. 3. narediti, da nastane, kar izraža dopolnilo: v naši ulici so uredili novo trgovino; urediti si stanovanje na podstrešju / urediti nekdanji hlev v delavnico preurediti
  4. 4. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urediti poročilo, spis / urediti knjigo, revijo, zbornik / jezikovno, tehnično urediti
  5. 5. narediti, da pride kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urediti gospodarstvo, družbene razmere / urediti medsebojne odnose
    // z določitvijo pravil narediti, da pride kaj v določen red: urediti koledar; urediti pisavo, pravopis
  6. 6. narediti, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: urediti dostavo pošte, redno plačevanje stanarine / urediti s predpisom, z zakonom
  7. 7. ekspr. narediti, da postane kaj ločeno, jasno, sledeče si po določenem redu: urediti svoja čustva, misli; vtisov s potovanja si še nisem uredil
  8. 8. narediti, da pride kaj v stanje, kot se želi, mora biti: stvar, zadevo je treba urediti; urediti vse glede prenočišča, v zvezi s potovanjem / urediti medsebojne obveznosti, ekspr. račune; urediti spor, vprašanje rešiti, odpraviti
    // glede plačila uredi z blagajnikom; koliko sem dolžen? Bova že uredila bova že poravnala, boš že plačal
    // urediti formalnosti opraviti
    // narediti, kar je potrebno, da se lahko uresniči, kar izraža dopolnilo: uredi, da se bova lahko mirno pogovorila / urediti vse za beg, poroko
    uredíti se priti v stanje, skladno s pravili, zahtevami: razmere v državi, gospodarstvu so se uredile / njihovi medsebojni odnosi so se uredili
    // priti v stanje, kot se želi, mora biti: zadeva se je uredila / nesoglasja so se uredila; vprašanje njegove pokojnine se še ni uredilo
    ●     vreme se je uredilo izboljšalo in ustalilo; ekspr. rad bi se uredil, pa ga razganja sla po življenju rad bi zaživel v skladu z družbenimi, moralnimi pravili; knjiž. v stari hiši sta se kar udobno uredila namestila
    urejèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od urediti: lepo urejen park; živeti v skromnih, a urejenih razmerah; ne skrbi, stvar je urejena; abecedno, časovno urejen; urbanistično urejen kraj
      ●       vojaščino imam urejeno v zvezi z njo nimam obveznosti
      ♦       mat. urejena množica
    2. 2. ki se drži določenega reda, pravil: urejen človek; idejno, moralno urejen; prisl.: urejeno izgledati
SSKJ
zamŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne; gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / redko zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej
    // preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke
  2. 2. sprijeti se z zmrznjeno podlago: kapa je zamrznila v snegu; palica je v ledu zamrznila
  3. 3. ekspr. postati negiben, tog: njeno telo je kar zamrznilo od strahu
  4. 4. preh. narediti, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzniti meso, sadje; zamrzniti živila / zamrzniti ponesrečenčevo roko
    ♦     agr. globoko zamrzniti; biol. zamrzniti spermo
  5. 5. ekon. zaradi določb postati za določen čas neizplačljiv: denar v bankah je zaradi gospodarske krize zamrznil; hranilne vloge so zamrznile
  6. 6. preh., ekon. uradno odrediti ustalitev na določeni višini: zamrzniti cene, stanarino
  7. 7. preh., publ. narediti, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzniti postopek; zamrzniti plačevanje; zamrzniti nadaljnje zaposlovanje / zamrzniti odnose med državama
    ●     ekspr. jezik mu je zamrznil ničesar ni mogel, znal reči, povedati
    zamŕznjen -a -o: zamrznjene cene; zamrznjena reka; (globoko) zamrznjena živila; prim. zamrzel
SSKJ
anticipácija -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
♦ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
SSKJ
konzuláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul
// člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik
♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta
SSKJ
retencíjski tudi reténcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na retencijo: retencijska pravica
♦ fin. retencijska kvota del z izvozom ustvarjenih deviz, namenjen za plačevanje v tujino
SSKJ
vésten1 -tna -o prid., véstnejši (ẹ̄) ki dela, izpolnjuje svoje obveznosti po načelih vesti: vesten delavec ne zamuja; vesten prevajalec, učenec; biti vesten / najemnik se obvezuje ravnati kot skrben in vesten gospodar; vesten plačnik
// ki kaže, da kdo tako dela, izpolnjuje obveznosti: njihovo delo, plačevanje je vestno / odpotovati po vestnih in dolgotrajnih pripravah
    véstno prisl.: vestno izpolnjevati obveznosti
SSKJ
vírmanski in virmánski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na virman: gotovinski in virmanski promet / virmansko plačevanje / virmanski nalog prenosni nalog
SSKJ
brezgotovínski -a -o prid. (ȋ) fin. ki se opravi brez uporabe gotovine: brezgotovinski denarni promet; brezgotovinsko plačevanje
SSKJ
górna -e ž (ọ̑) zgod. gorščina: plačevanje gorne
SSKJ
nègotovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) fin. brezgotovinski: negotovinsko plačevanje
SSKJ
nèréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni reden: pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden; neredno plačevanje dolga / neredna prehrana
♦ med. neredna menstruacija
SSKJ
obróčen1 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obrok: obročno odplačevanje, plačevanje / obročni plačniki / obročno krmljenje živali
♦ fin. obročni kredit kredit, dan s pogojem obročnega odplačevanja
SSKJ
pavšál -a m (ȃ) znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, povprečnina: določiti, plačati pavšal; letni, mesečni pavšal; pavšal za plačevanje potnih stroškov
SSKJ
akórd2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
Število zadetkov: 23