- 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki
// samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje - 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo
// ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok - 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki
- 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu
Zadetki iskanja
SSKJ
divják -a m (á)
SSKJ
golóbče -ta s (ọ̑) ljubk. golobček: belo golobče; plašen je kot golobče / kot nagovor o, ti golobče moje
SSKJ
nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi
- nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.: dela se je lotil precej neiznajdljivo
SSKJ
plášen stil. plašán -šna -o stil. -ó prid., plášnejši (á ȃ á)
- 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plašen in molčeč človek / ko se vas navadi, ne bo več plašen; pren., ekspr. plašno pričakovanje
// ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plašen pogled; plašna beseda - 2. ki se boji; boječ: plašna žival
- plášno tudi plašnó prisl.: plašno se ozreti; plašno vstopiti
SSKJ
SSKJ
SSKJ
razgúgati -am tudi -ljem dov. (ū) ekspr.
- 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen
- 2. razmajati: razgugati stol
- razgúgan -a -o: razgugana miza
Število zadetkov: 7
Dostopnost