Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bakla -e samostalnik ženskega spola
1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla
2. plamen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami
Celotno geslo eSSKJ16
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo
Celotno geslo eSSKJ16
dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
FRAZEOLOGIJA: dati se dolžan, dati se na znanje, dati se pod križ, dati se pod postavo
Vorenc
dirjanje s, F5, catadromus, en pláz ṡa derjanîe, ṡa tékanîe junazhku; cursus, -us, derjanîe, djrjanîe[!], derk, v:g: v'enim derku; hippodromus, -mi, en proſtor ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe, ali dirjanîe
Celotno geslo eSSKJ16
dirjanje -a samostalnik srednjega spola
1. hitro, divje premikanje; SODOBNA USTREZNICA: dirjanje
2. v zvezi plac k dirjanju prostor za tekaška tekmovanja ali konjske dirke; SODOBNA USTREZNICA: tekališče, dirkališče
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Vorenc
gasa ž, F4, in capite viarum, na vogléh po vſih gaſſah; platea, -ae, en plaz, ena gaſſa, ena uliza; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
Vorenc
gledanje s, F24, amaurosis, ſlabúſt tega gledanîa; amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa gledanîe; aspectabilis, vrédin gledanîa; cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro ali comedio nareja; comicus lusus, ena ygra ṡa gledanîe; conspiciendus, -a, -um, vrédin gledanîa; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt; exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun gledanîe ene rizhy; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa; prospectus, -us, gledanîe; prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán k'gledanîu, inu h'zhudovanîu; spectabile opus, enu lipú, gledanîa vrédnu déllu; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu; spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin gledanîa, ṡa gledanîe; spectatio, gledanîe; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; visendus, -a, -um, vrédin gledanîa
Vorenc
junački prid., F22, adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona, junazhka zháſt; androgo, ena ṡhena mozhniga junazhkiga ſerzá; animosus, ſerzhán, junazhki; antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon; balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ, s'rinkami; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; egregÿ homines, junazhki ludjè; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripák; fortis in armis, junazhki v'oroṡhju; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi; magnanimus, -a, -um, junazhki; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh: junazhku djanîe
Vorenc
k predl., F384, ad, k', h', bliṡu, do; bucolicus, -a, -um, kar k'govèdam ſliſhi; capite damnatus, k'ſmerti obſojen; cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; colligere se, ſam k'ſebi priti; frumentarius, -a, -um, kar k'ṡhitu ſliſhi; jacere alteri ad pedes, pred eniga k'nogam paſti; pedester, k'nogam; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; superdicere, ſhe vezh k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu; theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; triumphalis, -le, kar k'velikiga veſſeljá obhajanîu ſliſhi; veteratorius, -a, -um, pregnán, hitèr k'golufanîu; prim. h 
Vorenc
komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
Svetokriški
kupčija -e ž 1. kupčija, trgovanje: jest bi obushal, kadar leta kupzhja im. ed. bi meni poslu shla ǀ oh prekleta takushna Kupzhia im. ed. ǀ O zhudna cupzhia im. ed. ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie rod. ed., ne mash zhaſsa S. piſsmu brati ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje rod. ed. oberniti ǀ neterbej miſlit na kupzhio tož. ed. na posvejtna opravila ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile, ta drugi po ſvoj kupzhy mest. ed. ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij mest. ed. nefalish ǀ raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio or. ed. ſe martrat ǀ shiher kupzy kupzhie tož. mn. peleio ǀ ſupet vaſhe kupzhje tož. mn., inu barantie naprei vſamete 2. trgovsko blago: KaKor en plaz na Katerem ſe sledna Kupzhia im. ed. predaia ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje rod. ed., ali blaga predali ǀ danas mojo kupzhio tož. ed. bom lahku predal ǀ sdaj uſso kupzhijo tož. ed. na raishi imam ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm shelite morebiti de bi vashe kupzhije im. mn. ſrezhnu hodile → kupec
Vorenc
malik m, F15, ariopagus, pogled tega malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene; coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga malika; idolatra, malikaviz, kateri malikom ſluṡhi; idolothysia, -ae, teh malikou zheṡzhenîe; idolum, -li, en malyk; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; praesul, -lis, tudi tega malika Martis naprei pleſſaviz; Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19; Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild; statua, -ae, peld, malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana; Theraphim, malik. Osee. 3.v.4
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Vorenc
nekadanji prid., F16, Ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo nekadanîa poſſoda; choa, ena nékadanîa gerzhka mera; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas, poprei; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa, nekadanî; pristinus, -a, -um, tá pervi, nékadanî; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena nekadanîa ṡhpiṡha; tempus praeteritum, nékadanî zhas
Pleteršnik
oplàz, -pláza, m. 1) das Pflughaupt, Mur., Cig., C., Ravn.-Valj. (Rad); — 2) die Stelle in einem Acker, über welche der Pflug hingleitet, ohne sie aufzureißen, die daher mit der Haue bearbeitet werden muss, C., BlKr., Poh.; (das Hasennest, die Grundrast, Cig.); — eine leere Stelle im Weingarten, (óplaz) BlKr.; — 3) na oplaz orana njiva = orana tako, da ni znati leh, Vrsno-Erj. (Torb.); — 4) die Erdabrutschung, C., Z.; prim. plaz; — 5) die Ritze, der Riss infolge einer Streifung: plug je dobil oplaz od kamena, Gor.; — 6) ein Schlag mit der flachen Hand, Cig.
Svetokriški
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
Vorenc
plac m, F17, ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; deambulatorium, plaz ẛa ſprehajanîe; forum, terg, pláz; forum boarium, volovski pláz; forum olitorium, ṡèlni plaz [str. 90b ]; forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja [str. 148/2a ]; forum piscarium, ribizhki plaz; forum suarium, ſvinski plaz; forum vinarium, vinski plaz; furinum forum, tatinṡki pláz; hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo; orchestra, -ae, en muſt, ali gant na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; platea, -ae, en plaz, ena gaſſa, ena uliza; subrostrarius, -a, -um, kateri ima enu ſtanovanîe v'mei ratnimi goſpudi na plazi; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie
Svetokriški
plac -a m trg: paun plaz im. ed. je bilu ludij ǀ na ſrèd plaza rod. ed. je bil postavil eno lepo mjso ǀ en dan s'Kusi oknu ſim na plaz tož. ed. gledal ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu mest. ed. na prudai ǀ po plazu mest. ed. je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi mest. ed. je hodil ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze tož. mn. ǀ na plazah tož. mn. nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu ǀ po plazhah mest. mn., inu gaſſah pojò ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi mest. mn., inu gaſſah ← srvnem. pla(t)z ← lat. platēa ‛(široka) cesta’ ← gr. πλατεὶα ‛cesta, ulica’
Število zadetkov: 51