Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
drugopólten -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑) ki je druge polti, rase: drugopoltni ljudje; drugopoltno pleme
SSKJ
étničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija
    étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
SNB
etníja -e ž (ȋ)
skupina ljudi, ki jih povezuje skupni jezik, materialna in duhovna kultura: Poudarja, da je demokrat, ki spoštuje vse etnije in vere in si vedno prizadeva za spoštovanje človekovih pravic E ← nem. Ethnie, frc. ethnie iz gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
SNB
étno1 -a m (ẹ̑)
1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etnoglasba, etnogodba (1): Prihodnji teden se bo v Mariboru začel tridnevni festival etna in jazza
2. modne prvine, ki posnemajo značilnosti oblačenja posameznih etničnih skupin: Materiali, vzorci in kroji oblačil so inspirirani z etnom E ← agl. ethno ← gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
    étno2 -- v prid. rabi
    etno stil; etno glasba; Skupaj so posneli čudovito mešanico etno zvokov in vseh možnih modernih plesnih ritmov – glej tudi étno...
    étno3 prisl. (ẹ̑)
    S kresnikom sta neločljivo povezana potica in etno obarvan program
SNB
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom
razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'
    generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
    generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
    generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
    generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
SSKJ
gojítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gojitev: gojitveni načrt; z ustreznimi gojitvenimi ukrepi razširiti zmogljivost lovišč; gozdna gojitvena dela / gojitveni akvarij, potok; gojitveno lovišče
♦ lov. gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme
SSKJ
indijánski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti
  2. 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnim
    ♦     meteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje
    indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva
SSKJ
izmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) zastar. izumreti: zaradi lakote so izmrle cele pokrajine
    izmŕl -a -o: izmrlo pleme
    izmŕt -a -o: mesto je kakor izmrto
SSKJ
kanibálski tudi kánibalski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon
// ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi
SSKJ
kočeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj
  2. 2. knjiž., redko zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi
SSKJ
ljudožêrski in ljudožérski in ljudožŕski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑; ȓ) nanašajoč se na ljudožer(c)e: ljudožersko pleme / ekspr. pravi ljudožerski zobje veliki, močni
SSKJ
majáti májem tudi májati -em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil / presenečeno je majal z glavo; klasje se maje; pijanec stoji pred vrati in se maje; veriga visi z voza in se maje niha; pren., ekspr. kmet je majal stavbo fevdalnega reda; uporno pleme maje vladarju prestol
// povzročati, da se kaj premika sploh: potres maje zemljo; mostnice so se majale pod nogami; zemlja se zelo maje
● ekspr. pijača je ljudem majala jezike je povzročala, da so veliko in sproščeno govorili; ekspr. ljudje so nad tem majali z glavo izražali osuplost, presenečenje, ogorčenje
    majáti se, tudi májati se 
    1. 1. biti majav: brv je trhla in se že maje; miza se maje; zobje se mu majejo; pren., ekspr. njegov položaj v službi se maje; stebri starega družbenega reda so se majali; temelji te filozofije se že majejo
    2. 2. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: njegova samozavest se maje / nekaj se maje v njegovih načelih
    3. 3. ekspr. opotekajoče se, okorno hoditi: poglej ga, kako se maje; majati se pijan proti domu / ladja se maje proti Benetkam
      // iti, hoditi: kam se pa maješ
      ●       ekspr. njihova hiša se maje kmetija, posestvo, družina propada; žarg., šah. pozicija se maje je slaba; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize
    majáje: pijanec se je majaje napotil proti domu; majaje z glavo je odšel; voz je majaje se in zibaje se zavil na glavno cesto
    majajóč -a -e: majajoč z glavo; majajoč se dom; skozi majajoče se veje gledati luno
SSKJ
mátičen -čna -o prid. (ā) 
  1. 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
  2. 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
    // v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
    // izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo
  3. 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
    ●     ekspr. iti na matični urad poročiti se
  4. 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
    ♦     čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
SSKJ
matriarhálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na matriarhat: matriarhalni ustroj prvotne družbe / matriarhalna družbena skupnost / matriarhalno pleme
SSKJ
merjášček -čka m (á) mlad merjasec: dva merjaščka so pustili za pleme
♦ vet. skopiti merjaščka
SSKJ
nomádski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nomade: nomadska področja v Afriki / nomadska živinoreja / nomadsko pleme / izbral si je nomadski način življenja
SSKJ
odbíranje -a s (ī) glagolnik od odbirati: pri odbiranju so se opirali na slabe kriterije; odbiranje živine za pleme / odbiranje učencev za nastop
SSKJ
odbírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. v večji količini, množini po določenih kriterijih izločati, navadno za določen namen: odbirati debla za hlode, živali za pleme / za to akcijo so odbirali najboljše ljudi
    // knjiž. izbirati: odbirala je zlasti lahke vloge / odbirati jabolka prebirati
  2. 2. na merilnem instrumentu ugotavljati vrednost, količino merjenega: odbirati porabo električnega toka
SSKJ
odstrél -a m (ẹ̑) 
  1. 1. glagolnik od odstreliti: odstrel skal / odstrel bolnih živali; dovoljenje za odstrel jelena; v lovišču je dva tisoč fazanov za odstrel / gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme
    ●     ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije
  2. 2. lov., navadno s prilastkom divjad, ki se ustreli, ubije zlasti zaradi uravnavanja števila: dovoljeni letni odstrel
SSKJ
páriti -im in paríti -ím nedov. (á ȃ; ī í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo
    páriti se, in paríti se 
    1. 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi
    2. 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami
Število zadetkov: 34