- plesti
- pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
Pleteršnik
kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
Vorenc
mejnik m, F15, collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; collimium, meinikou ſtikanîe; confinium, meinyk; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en meinyk poſtaviti; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; finitor, -ris, kateri meinike ſtavi; limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami; limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati; limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe; marginare, melnike ſtaviti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
Pleteršnik
mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz (geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
Vorenc
Pleteršnik
naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem (namr. peti).
Vorenc
okrog m, F4, ambactus, v'okrog pelán, ali gnán; circumlatorum ludus, tá v'okrog ygra teh otrúk, vertazhanîe; circumplecti, v'okrog pleſti, ali veẛati; gyrus, -ri, v'okrog ṡavitje, ali okrogloſt, kakòr ſe ena kazha ṡavia
Besedje16
Pleteršnik
plę̑st, -ȋ, f. 1) das Geflecht, Št.-Z.; — 2) die Einfassung der Weinpresse; tudi: pl. plesti, das Weinpresskufengesims, C.
Pleteršnik
plésti, plétem, vb. impf. 1) flechten; kite, vence, mreže p.; konju rep p.; plot p., einen Zaun flechten; — (lonce p., Töpfe mit freier Hand ohne die Töpferscheibe verfertigen, Gor.); — 2) stricken, Mur., Cig., Jan., C., nk.; = z iglo p., Cig.; nogavice p., Cig.; — 3) jezik se mu plete (= zapleta), er stößt mit der Zunge an, Cig.; — p. se v kaj, sich in etwas mengen, Jan.; — p. se, mühsam gehen: pletem se, kamor mi oko sveti (o starem psu), Vrt.; — 4) ausspinnen, anzetteln, Cig., Jan.; zvijače p., Jan., C.; laže p. z jezikom, Lügen schmieden, Škrinj.; nekaj se plete, es wird etwas angezettelt, jvzhŠt.; — govor, govorica se plete o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, Jurč., Erj. (Izb. sp.); — p., kakor bi otrobe vezal, ein Kauderwälsch reden, Cig.; — norčije p., Possen reißen, Jan. (H.).
Prekmurski
plèsti pletém nedov. plesti: Lêpe korble pleszti AI 1875, br. 2, 8; Cêlo zimô pa kosare pletém KAJ 1870, 56; Pletéjo i kose na kôla KAJ 1870, 72; ino ſzta zfigovoga drevá liſztke vküpe plela SM 1747, 6
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
plesti glagol
Vorenc
plesti nedov., F6, circumplecti, v'okrog pleſti, ali veṡati; lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali nyti, s'katerimi ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó; nectere, pleſti; nexare, pleſti; palmare, ſhibe pleſti; texere, tkati, pleſti, napleſti
Svetokriški
plesti nedov. 1. plesti: je vidila, de Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel del. ed. m (V, 101) 2. privezovati: ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli; koleſſa v' katere ſo yh pledli del. mn. m (V, 634) ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … koleſsa v'katere ſo yh pledlij del. mn. m (I/1, 93)
Celotno geslo
Megiser
plesti plevem/(plejem) nedovršni glagol
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost