Zadetki iskanja
SSKJ
plóčnik -a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika
SSKJ
umakníti in umákniti -em dov. (ī á)
- 1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položaja
- a) da ni več v napoto: umakniti avtomobil s pločnika, vazo z mize; umakni se, zaslanjaš mi svetlobo
- b) v večjo oddaljenost od česa: umakniti čoln od obale; umakniti se od okna
// s premikom narediti, da česa na določenem mestu, v določenem položaju ni več: umakniti roko; pravočasno je umaknil glavo
- 2. narediti, da kaj preneha opravljati svojo funkcijo: umakniti star denar iz prometa; umakniti letalo zaradi dotrajanosti / vlada je umaknila svoje diplomate / umakniti predstavo z gledališkega sporeda
- 3. narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor, da ne bi bil deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti otroka s prepiha; zaradi močnega obstreljevanja se je vojska umaknila; pred dežjem se umakniti pod streho
// narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor sploh: sklenili so umakniti svoje čete - 4. narediti, da to, kar izraža določilo, ne zahteva več izpolnitve, pravnih posledic: umakniti obtožbo, prijavo; umakniti predlog za spremembo zakona / umakniti povabilo za obisk / umakniti kandidaturo, odstop
● ekspr. ni umaknil oči, pogleda z nje ni je prenehal gledati
- umakníti se in umákniti se
- 1. premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja
- a) da se kdo lahko neovirano premika: stal je pred vrati in se ni hotel umakniti; umakniti se s ceste na pločnik, v jarek; umakniti se k steni, v kot / umakniti se za dva koraka
- b) da lahko kdo drug pride nanj: vljudno se mu je umaknil; umakniti se starejšemu; malo se umakni, da bo še on sedel / umakniti se drvečemu avtomobilu
- c) da ne pride do srečanja, stika s kom: ko ga je zagledal, se je umaknil; temu človeku se vedno umaknem; pred očetom se je raje umaknil
// iti, oditi z določenim namenom sploh: umaknil se je na svoj prostor, v svojo sobo; vojska se je umaknila v vojašnice / umakniti se iz družbe / umakniti se v ilegalo začeti delovati ilegalno; ekspr. umakniti se v svoj svet sanj
- 2. s spremembo mesta, položaja doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti se udarcu; če se ne bi umaknil, bi ga zadela krogla / umakniti se vsem odgovornostim
- 3. prenehati opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ker se ni hotel sam umakniti, so ga odstavili / umakniti se s položaja šefa države
// prenehati biti dejaven na kakem področju: umakniti se iz aktivnega športa, javnega življenja / umakniti se v privatno življenje - 4. prenehati biti, nahajati se na kaki površini: tu je bilo nekoč morje, pa se je umaknilo; voda se je umaknila v svojo strugo
// prenehati se pojavljati, da se pojavi, nastopi kaj drugega: jeza se je umaknila prijaznosti; svetloba se umakne temi / laneno olje se je umaknilo petroleju namesto lanenega olja so začeli uporabljati petrolej; ekspr. zima se je hitro umaknila je hitro minila
- umáknjen -a -o
- 1. deležnik od umakniti: iz prometa umaknjene ladje; umaknjena miza; umaknjena odpoved; umaknjen v svoj svet
- 2. ekspr. zelo oddaljen, težko dostopen: umaknjeni kraji
- 3. ekspr. neživljenjski, nestvaren: vase umaknjen svet umetnikov; prisl.: vse življenje je živel umaknjeno
SSKJ
zaplávati -am dov. (ȃ)
- 1. začeti plavati: šel je v vodo in zaplaval / zaplaval je v globoko vodo / ladja, splav zaplava po morju
// plavajoč se usmeriti, iti kam: labod je zaplaval proti bregu; ribe so zaplavale naravnost v mrežo / zeblo ga je in zaplaval je na obalo
// plavajoč se pojaviti: po nebu so zaplavali beli oblaki / nad travnikom je zaplavala rahla megla - 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: prepevaje je zaplavala iz sobe / iz visoke trave je zaplaval fazan zletel; avtomobil je zaplaval na pločnik počasi zapeljal; plesalci so zaplavali po dvorani počasi, lahkotno zaplesali
- 3. krajši čas plavati: odrasli so se sončili, otroci pa so malo zaplavali / zapihalo je in listje je zaplavalo po zraku
- 4. nav. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po bezgu je zaplaval skozi okno / veseli glasovi so zaplavali po prostoru; ubrano zvonjenje je zaplavalo po dolini se je razleglo
- 5. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zaplavati v navdušenje, sanjarjenje, srečo / zaplavati v težaven položaj
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: zaplavala sta v pogovor; zaplavati v reševanje problema - 6. žarg. postati negotov v kakem delu, kaki dejavnosti: prvo dejanje so odigrali uspešno, v drugem pa so igralci zaplavali
● ekspr. njegove misli so zaplavale v preteklost začel je premišljevati o preteklosti; knjiž., ekspr. njegove oči so zaplavale v daljavo zagledal, zastrmel se je; ekspr. njene oči so zaplavale v solzah postale solzne; ekspr. pogovor je zaplaval v mirnejše vode se je pomiril; ekspr. stvari so zaplavale v stare vode se niso nič spremenile; ekspr. zaplaval je z rokami po zraku zakrilil; ekspr. zaplavati s tokom začeti misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
SSKJ
zasésti -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑)
- 1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku
- 2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik
♦ šah. zasesti polje s figuro
// z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon - 3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo
- 4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje
- 5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo
- 6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto
- 7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol
- 8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo
● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; žarg., muz. orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru
- zaséden -a -o
- 1. deležnik od zasesti: vsi sedeži so zasedeni; telefon je zaseden; soba je zasedena; glavna ženska vloga je primerno zasedena; osvoboditi zasedeno mesto
- 2. pog. ki zaradi opravljanja kakega dela ni prost za druge naloge: tajnica je zasedena; za ta ples sem že zasedena / ta teden sem zelo zaseden
● pog. vsa dekleta na zabavi so bila zasedena so imela spremljevalca, fanta
SSKJ
žába -e ž (á)
- 1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami: žabe kvakajo, regljajo; žaba skoči v mlako; samec žabe; piti kot žaba zelo dosti, pogosto; žabe in krastače / pog. jesti žabe žabje krake
// samica te živali: žaba in žabji samec - 2. pog. smetnjak v obliki velike zevajoče žabe: prazniti žabe; odvreči smeti v žabo
- 3. v zvezi človek žaba potapljač zlasti v preprostejši potapljaški opremi: ljudje žabe so raziskovali potopljeno ladjo
- 4. slabš. človek manjše rasti: zanič sem, če me vsaka žaba užene / kot psovka žaba domišljava
- 5. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žaba že spi / kot nagovor samo igral bi se, žaba mala
- 6. pog. tip osebnega avtomobila znamke Citroën: sesti v žabo; odpeljati se z žabo
- 7. mn. otroško enodelno pleteno oblačilo iz hlačk in nogavic: obleči otroku žabe
// pog. ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu; hlačne nogavice: obleči žabe; volnene žabe; žabe iz umetnih vlaken / ženske žabe
● nizko ne pij toliko, žaba pijanec; plavati žabo plavati leže na prsni strani, delajoč somerne gibe z rokami in nogami; nar. vzhodnoštajersko spražiti žabe od slanine odrezano meso; žarg., teh. urejati pločnik z žabo s strojem za nabijanje, zbijanje tal, podlage; ekspr. pijan je, da bi žabo vikal zelo; zastar. krastava žaba krastača; gledati koga kot žaba jajce zaverovano; začudeno; napihuje se kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; toliko mu je mar kakor žabi za lešnik prav nič; majhna žaba daleč skoči majhen človek zmore veliko
♦ lingv. žaba med črkarsko pravdo posmehljivo ime za črko č v metelčici; zool. barska žaba srednje velika rjava žaba z večjo grbico na manjšem prstu noge, Rana arvalis; zelena žaba z zelenim hrbtom in črno rjavimi lisami, Rana esculenta
SSKJ
pritrkávati -am nedov. (ȃ)
- 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo
- 2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt
SSKJ
robník -a m (í)
- 1. podolgovat kos materiala, s katerim se zaključi rob česa: zavarovati pločnik z robniki; betonski, kovinski, lesen robnik; krivi, ravni robniki; robnik ob cvetlični gredi; s kamnitim robnikom obrobljen grob
// šport. pas, navadno kovinski, na robu drsne ploskve smuči: smuči z robniki / spodnji, zgornji robniki / kovinski robniki - 2. teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa dolžina vrstice: naravnati robnike / končni s katerim se določi desni, začetni robnik s katerim se določi levi rob na listu
♦ gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča; rampa; obrt. priprava za zaznamovanje dolžine obleke pri pomerjanju
SSKJ
zaparkírati -am dov. (ȋ)
- 1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo: nekdo mu je zaparkiral avtomobil
- 2. z napačnim parkiranjem narediti nepreho dno, neprevozno: zaparkirati cesto, pločnik
SSKJ
betonírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto
- betoníran -a -o: betoniran pločnik; betonirana tla
SSKJ
hodník -a m (í)
- 1. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, redko v hodnik; pogovarjati se na, redko v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik - 2. redko, navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
- 3. redko pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
SSKJ
móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó)
- 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo
// slikati na moker omet svež omet
// evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku - 2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
- 3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
- 4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva
- môkro tudi mokró prisl.: mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih
● ekspr. v sodu je še mokro je še vino
- môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.: iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži
SSKJ
segréti -gréjem [səg in seg] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor
● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa
● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa
- segréti se
- 1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel
- 2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo
- segrét -a -o: segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju
SSKJ
tlák2 -a m (ȃ)
- 1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak
// del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake
♦ grad. venecijanski tlak - 2. zastar. tla, pod: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši
- 3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah
SSKJ
Število zadetkov: 14
Dostopnost