Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Farmacija
ékstraámnijska uporába -e -e ž
Svetokriški
Gesen m zemljepisno lastno ime Gošen: Shonal ſe je bil te deshele Geſſen im. ed., kadar cell Egypt je bil shtrajfal (II, 394) ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen tož. ed. pred to gmain ſtrajfingo teh muh (II, 56) Góšen, lat. V Gessen, plodno področje v vzhodnem delu Nilove delte, kjer so v času egiptovske sužnosti živeli Izraelci (SP 1 Mz 45,10, 2 Mz 8,18).
Botanika
goloseménke -énk ž
SSKJ²
kultúren -rna -o prid., kultúrnejši (ú)
nanašajoč se na kulturo:
a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog
b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost
c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja
č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike
d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba
♦ 
bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina
    kultúrno prisl.:
    kulturno delovati; biti kulturno postrežen
SSKJ²
mèddrúštven -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje
SSKJ²
mèdobčínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje
// namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt
SSKJ²
mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
Celotno geslo Sinonimni
mrtvíca -e ž
1.
spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmovpojmovnik
SINONIMI:
agr. mrtva prst, agr. podtalje
2.
struga ali rokav reke s stoječo vodopojmovnik
SINONIMI:
geogr. mrtva voda, geogr. mrtvi rokav
GLEJ ŠE SINONIM: mrtvilo
GLEJ ŠE: zaspanost, otopelost, prst2, prst2
Botanika
nèlegitímna oprašítev -e -tve ž
SSKJ²
plóden1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄)
1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto
 
med. plodna doba ženske
// sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja
 
knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen
3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik
4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno
// ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel
Celotno geslo Sinonimni
plóden -dna -o prid.
1.
ki je sposoben (o)ploditve
SINONIMI:
plodljiv, biol. fertilen, knj.izroč. plodovit, knj.izroč. roden, star. rodoviten
2.
ki je sposoben imeti veliko potomcev
SINONIMI:
roden, rodoviten, knj.izroč. plodovit
3.
ekspr. ki da (pričakovani) uspeh, rezultat
SINONIMI:
publ. konstruktiven, knj.izroč. plodonosen, knj.izroč. plodovit
GLEJ ŠE SINONIM: plodovit, rodoviten, ustvarjalen
GLEJ ŠE: neploden, slaboroden
Pravopis
plódno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) razpravljati ~ |uspešno|
Pravopis
plodonôsen -sna -o; bolj ~ (ó; ó ȏ ó) neobč.: ~o sodelovanje plodno; ~a naložba dobičkonosna; ~a zemlja rodovitna
Celotno geslo Frazemi
tlà Frazemi s sestavino tlà:
izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, naletéti na plódna tlà, od vŕha do tál, pádati na plódna tlà, pásti na plódna tlà, pásti na rodovítna tlà, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, vdréti se v tlà
Število zadetkov: 14