Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
búmfati -am nedov. (ȗ)
otr. plosko padati: mamica, glej, ta punčka kar naprej bumfa
SSKJ²
búmfniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. plosko pasti: bumfnil je v blato
SSKJ²
cépati2 -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla
// ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg
2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe
3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano
● pog. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
SSKJ²
cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel
2. pog. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi
3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar)
SSKJ²
cmôkniti -em dov. (ó ȏ)
1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil
2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo
3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice
4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo
5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
SSKJ²
cokáti -ám nedov. (á ȃ)
1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti
2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom
SSKJ²
copòt -ôta m (ȍ ó)
plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla:
SSKJ²
copotáti -ám nedov. (á ȃ)
plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži
// plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku
SSKJ²
copôtniti -em dov. (ó ȏ)
plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
SSKJ²
čmôkniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. slišno, plosko pasti; cmokniti: čmokniti v blato, v vodo; kakor vreča je čmoknil na tla / pazi, da ne čmokneš
SSKJ²
čmokotáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. plosko, tleskajoče udarjati: Nikomur ni bil podoben, niti treznemu tesarju, ki je z lahkoto s težko cimrako čmokotal po najtrših grčah (Prežihov)
SSKJ²
čofáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: z veslom čofa po gladini
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: otroci čofajo po blatu
2. preh., ekspr. slišno, plosko udarjati z roko: čofa ga po ustih
3. ekspr. slišno, plosko padati: drobci streliva čofajo v mehko prst
SSKJ²
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr.
1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil
// šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: ponavlja, lani je čofnil
3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje :
    čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e:
    čofotajoč dež
SSKJ²
čofôtniti -em dov. (ó ȏ)
1. slišno, plosko udariti po vodi: riba je čofotnila z repom
2. pog., ekspr. pasti1: zakrilil je z rokami in čofotnil v reko
3. brezoseb. dati tleskajoč, zamolkel glas: ob vsakem zamahu z veslom je čofotnilo
SSKJ²
dléto -a s (ẹ́)
orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom: nabrusiti dleto; te izseke izdolbemo s srednje širokim dletom; plosko, polkrožno, žlebasto dleto; kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto / ekspr. te kipe je ustvarilo odlično kamnoseško dleto
♦ mont. vrtalno dleto; obrt. križno dleto s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih
SSKJ²
iztékati -am tudi stékati -am nedov. (ẹ̑)
tekoč prihajati iz česa: tekočina, vino izteka / iz rane mu izteka kri / zrak izteka iz ventilatorja
    iztékati se tudi stékati se
    1. približevati se koncu trajanja: dopust se izteka; rok za prijavo se izteka / ekspr. čutil je, da se mu življenje izteka / knjiž. pred gledalci se iztekajo posamezne usode ljudi zaključujejo
    2. izlivati se: reka se izteka v morje
    // s prislovnim določilom prehajati v kaj drugega: predmestne ceste se iztekajo v polje; ulica se izteka na glavni trg / rokav se plosko izteka v žep
    3. navadno v zvezi z ura približevati se koncu teka, tečenja, ker kmalu ne bo več energije od navitja: ura se izteka, treba jo bo naviti
    ●     vznes. njegove ure se iztekajo kmalu bo umrl
    iztekajóč tudi stekajóč -a -e:
    iztekajoča voda; iztekajoče se leto; 
prim. stekati
SSKJ²
klofúta -e ž (ú)
udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes
// ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za moralno klofuto / to je bila prava klofuta njegovemu prizadevanju
SSKJ²
lábradorec in labradórec -rca m (ȃ; ọ̑)
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce
SSKJ²
lôpniti -em dov. (ó ȏ)
1. ekspr. udariti, navadno s čim ploskim: lopniti konja po hrbtu; prijateljsko je lopnil znanca po rami; lopniti s knjigo po glavi; lopniti se z dlanjo po prsih
// udariti sploh: molči, sicer te lopnem; pren. na sestanku so lopnili tudi po njem
2. ekspr. plosko pasti: lopniti na tla; lopnil je v sneg
3. šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: že spet je lopnil
● ekspr. ušla je od doma, je lopnil hitro rekel; ekspr. nekje so lopnila vrata se glasno zaprla; ekspr. kar takole lopne v hišo nepričakovano pride
Število zadetkov: 50