Zadetki iskanja
Pravopis
Prekmurski
pobòžno prisl. pobožno: liki ſze ſzinouv Bo'zi doſztája, pobo'zno 'zivémo KŠ 1754, 156; Ali právdo ſzpuniti je pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; tak je pobo'sno 'ſiveo, kak da bi vſzigdár Bogá glédao KM 1796, 10; delo stero ſzem doſztojno i pobo'zno ſzkoncsao BRM 1823, VI; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti KAJ 1848, 3
pobòžnejše pobožnejše: i gda bi bio vu boji pobo'znejse je molo KŠ 1771, 247
pobòžnejše pobožnejše: i gda bi bio vu boji pobo'znejse je molo KŠ 1771, 247
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
pobóžen -žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska
// ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli
2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove
3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom
● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive
1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska
// ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli
2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove
3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom
● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive
- pobóžno prisl.:
pobožno moliti
♦ glasb. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne
Število zadetkov: 4
Dostopnost