Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba
Pleteršnik
bòr 3., bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
Celotno geslo Etimološki
bráti bérem nedov.
Celotno geslo eSSKJ16
cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik
1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren
3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen
FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih
Prekmurski
celó tudi celóu tudi cilóu prisl.
1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24
2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10
Celotno geslo Frazemi
čéšplja Frazemi s sestavino čéšplja:
pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj
Celotno geslo eSSKJ16
čisto1 (čistu, čisto) prislov
1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Prekmurski
dòli pobràti ~ -berém dov. pobrati: i doli je steo pobrati nyé mláde KAJ 1870, 15
dòlipobràvši -a -e ko je pobral: z szvojimi nepobosnimi rokámi dolipobravsi KOJ (1914), 121
Vorenc
domu prisl., F10, I. advenire, priti, damu priti, perraishati; capeſsere se domum, damú poiti, damu ſe pobrati; domuitio, damu prihod; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; reditio, nasai prihod, damu naṡai perpelanîe; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert; II. colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu damu pade; postliminium, -nÿ, iṡ réve damu prihod; remigrare, ṡupèt damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati
Pleteršnik
drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
Pravopis
drobtína -e ž (í) pobrati ~o z mize; mn., snov. žlica drobtin; poud. zadovoljiti se z ~ami |z malo pomembnimi, z malo vrednimi stvarmi|
Pravopis
dvanajsták2 -a m (á) pobrati ~ |novec|
Celotno geslo eSSKJ16
dvigniti -em dovršni glagol
1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvigniti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj, (s čim) narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; SODOBNA USTREZNICA: postaviti, zgraditi
4. kdo; kogatož. narediti, povzročiti, da se kdo pojavi kje z določenim namenom, z določeno nalogo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
5. kdo; koga [rodilnik količine] narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: zbrati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dvignuti -em dovršni glagol
1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvignuti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj narediti, da kaj pride k osebku, zlasti s prijemom z roko; SODOBNA USTREZNICA: vzeti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja narediti, doseči, da kdo pride s kakega mesta, na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
5. kdo; česa [rodilnik količine], zoper komu narediti, povzročiti, da se kdo upre; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
6. kdo; kogatož., čez koga z neprimernim ravnanjem narediti, povzročiti, da se kdo odzove nanj s silo; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
gołčíca 1., f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
Besedje16
goripobrati (gori pobrati) glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Prekmurski
gòri pobràti ~ -berém dov. pobrati: Poberte gori to oſztányeno drtinye, naj kaj ne prejde KŠ 1754, 53; i vnogo gvanta ſzo na pouſzodo gori poubrali od Egyiptánczov KM 1796, 36
Svetokriški
izgubiti -im dov. izgubiti: ſe boijsh sgubiti nedol. tuoje blagu, inu ſe ne boijsh sgubiti nedol. tuojo dusho ǀ Aku n' hozhete tudi vashe dushe sgubit nedol. ǀ zhe n'hozhemo lon, inu krono tem ſtonovitnem perprauleno ſgubiti nedol. ǀ Sakaj sgubish 2. ed. tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ ſe tebi sgodi kakor zhebelli, katera zhloveka vbode, de ga saboli, ona pak leben sgubi 3. ed. ǀ kadar Lintvorn mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje, inu do vekoma Nebu sgubij 3. ed. ǀ ona ſgubj 3. ed. ſtrah Boshj ǀ Eden ſgubij 3. ed. nanaglom beſſedo, inu ſe nemore ſpovedat ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta lubi pravi Kruh sguby 3. ed. ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto sgubjj 3. ed. ǀ sgubimo 1. mn. gnado s. Duha ǀ prezej prezej farbo ſgubimo 1. mn. teshave pozhutimo ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu sgubite 2. mn. ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe de pot sgubè 3. mn. ǀ v' tej vishi lon Nebeski sgube 3. mn. ǀ s' kusi nyh sanikornost ga sgubie 3. mn. ǀ kulikain lona ludje sgubio 3. mn., dokler te S. manunge nemeaj ǀ rajshi ſgubite vel. 2. mn. blagu, lushte ǀ Eſau je bil sgubil del. ed. m ſvoje pervorajſtvu ǀ s'quartamij je bil ſgubil del. ed. m vſe denarie ǀ jeſgubil +del. ed. m sdrauje ſvoje dushe ǀ de bi Boshijo gnado nesgubil +del. ed. m ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu ſi ſgubila del. ed. ž ǀ de ſim jeſt taku nemarnu veſſelje Nebesku ſgubila del. ed. ž ǀ Krajl Zebee; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila del. dv. m ǀ de vaſh lon ne bote sgubili del. mn. m ǀ nasho perſezhno Mater ſmò ſgubili del. mn. m ǀ gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily del. mn. m ǀ de bi li Boga nesgubili +del. ed. m ǀ varvat ſe imate, de nebeſſa nebote ſgubile del. mn. ž ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble del. mn. ž izgubiti se izgubiti se: ſturi gvishnu de zhlovek ſe sgubi 3. ed. ǀ Na semli nej pozhitka, v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi ſe sgubij 3. ed. ǀ Columbus pak kateri na morij ſe je bil sgubil del. ed. m, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra, terra, semla ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu, inu ſe nesgubilu +del. ed. s ǀ Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila del. ed. ž ǀ ena umei letemi ſe je sgubila del. ed. ž v' tej puszhavi ǀ ſe boijm de bi ſe nesgubila +del. ed. m
Celotno geslo Sinonimni
izločíti in izlóčiti -im dov.
1.
kaj narediti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto
SINONIMI:
knj.izroč. izčrtati, publ. izdvojiti, knj.izroč. odločiti, pog. pobrati
2.
koga pri preverjanju sposobnosti, zmožnosti koga oceniti, da kdo za kaj ni primeren, sposoben
SINONIMI:
neknj. pog. škartirati, pog. zavrniti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik izločiti neznanko
GLEJ ŠE SINONIM: izključiti, izključiti, izvzeti, odpraviti
Celotno geslo Vezljivostni G
iztérjati -am dovršni glagol, glagol govorjenja
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti, doseči koga/kaj
/Brez najmanjše uvidevnosti do ostalih/ si je izterjal delež.
Število zadetkov: 146