Zadetki iskanja
Svetokriški
izgubiti -im dov. izgubiti: ſe boijsh sgubiti nedol. tuoje blagu, inu ſe ne boijsh sgubiti nedol. tuojo dusho ǀ Aku n' hozhete tudi vashe dushe sgubit nedol. ǀ zhe n'hozhemo lon, inu krono tem ſtonovitnem perprauleno ſgubiti nedol. ǀ Sakaj sgubish 2. ed. tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ ſe tebi sgodi kakor zhebelli, katera zhloveka vbode, de ga saboli, ona pak leben sgubi 3. ed. ǀ kadar Lintvorn mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje, inu do vekoma Nebu sgubij 3. ed. ǀ ona ſgubj 3. ed. ſtrah Boshj ǀ Eden ſgubij 3. ed. nanaglom beſſedo, inu ſe nemore ſpovedat ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta lubi pravi Kruh sguby 3. ed. ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto sgubjj 3. ed. ǀ sgubimo 1. mn. gnado s. Duha ǀ prezej prezej farbo ſgubimo 1. mn. teshave pozhutimo ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu sgubite 2. mn. ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe de pot sgubè 3. mn. ǀ v' tej vishi lon Nebeski sgube 3. mn. ǀ s' kusi nyh sanikornost ga sgubie 3. mn. ǀ kulikain lona ludje sgubio 3. mn., dokler te S. manunge nemeaj ǀ rajshi ſgubite vel. 2. mn. blagu, lushte ǀ Eſau je bil sgubil del. ed. m ſvoje pervorajſtvu ǀ s'quartamij je bil ſgubil del. ed. m vſe denarie ǀ jeſgubil +del. ed. m sdrauje ſvoje dushe ǀ de bi Boshijo gnado nesgubil +del. ed. m ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu ſi ſgubila del. ed. ž ǀ de ſim jeſt taku nemarnu veſſelje Nebesku ſgubila del. ed. ž ǀ Krajl Zebee; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila del. dv. m ǀ de vaſh lon ne bote sgubili del. mn. m ǀ nasho perſezhno Mater ſmò ſgubili del. mn. m ǀ gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily del. mn. m ǀ de bi li Boga nesgubili +del. ed. m ǀ varvat ſe imate, de nebeſſa nebote ſgubile del. mn. ž ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble del. mn. ž izgubiti se izgubiti se: ſturi gvishnu de zhlovek ſe sgubi 3. ed. ǀ Na semli nej pozhitka, v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi ſe sgubij 3. ed. ǀ Columbus pak kateri na morij ſe je bil sgubil del. ed. m, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra, terra, semla ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu, inu ſe nesgubilu +del. ed. s ǀ Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila del. ed. ž ǀ ena umei letemi ſe je sgubila del. ed. ž v' tej puszhavi ǀ ſe boijm de bi ſe nesgubila +del. ed. m
Svetokriški
koliko2 vez. kolikor: imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan (V, 215)
Svetokriški
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
Svetokriški
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi nekateri: bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri: kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
Svetokriški
odnesti -nesem dov. odnesti: on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati, aku je hotel sdravo glavo odneſti nedol. ǀ perporozhi mosu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse 3. ed. ǀ pride veiter vam ſtreſſe ſadje, pride poudin vam od neſſe 3. ed. semlo ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza, najdeio ta shaz, inu ga odneſſeio 3. mn. ǀ kadar bi eden en ſuhu nerodovitnu drevu poſekal, inu prozh odneſſel del. ed. m ǀ bi vam vſega blage nebily odnesli del. mn. m
Svetokriški
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Svetokriški
pobrati -berem dov. pobrati: imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati nedol. tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan ǀ golob kadarkuli enu sernu shita pobere 3. ed., ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ poberite vel. 2. mn. gori, kar vam vasha ſrezha da ǀ letu sgublenu klaſsovje bo pobral del. ed. m ǀ je pruti vezheru iſtolkla, tu kar je bila pobrala del. ed. ž ǀ od koſzou, kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali del. mn. m pobrati se pobrati se, oditi: prezei mu ſe ima s'hishe pobrati nedol. ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam ſe je mogla pobrat nedol. s' hishe Abrahamaue ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere 3. ed. ǀ sdaj poberiſe vel. 2. ed. prozh ǀ poberiſse vel. 2. ed. prozh ǀ poberite ſe vel. 2. mn. s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie ǀ Poberiteſe vel. 2. mn. prozh od mojga oblizha ǀ ſe je bil pobral del. ed. m na ſvojo Priſtavo, meneozh tamkaj per gmahu, inu myru shiveti ǀ potle veno puszhavo ſe je bila pobrala del. ed. ž ǀ edn sa tem drugem ſo ſe prozh pobrali del. mn. m
Svetokriški
prazen -zna prid. 1. prazen: druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio
Svetokriški
vsakateri -a zaim. vsak: vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo: vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
Svetokriški
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
Število zadetkov: 10
Dostopnost