Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
balkónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od balkon: podstrešni balkonček
SLA 2
cimer
Glej:
SSKJ²
čúmnata -e ž (ū)
1. nar. manjši stanovanjski prostor, zlasti v gorenjski kmečki hiši: spala je v temačni čumnati
2. ekspr. manjša, preprosta soba: atelje je imel v podstrešni čumnati
SSKJ²
ízbica -e ž (ȋ)
manjšalnica od izba: gorka, temna izbica / stanoval je v podstrešni izbici
SSKJ²
kámra -e ž (ȃ)
1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo
2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri
3. nar. vzhodno shramba
SSKJ²
lúknja -e ž (ȗ)
1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izvrtati luknjo; ogorek je naredil luknjo v preprogi; prebiti luknjo v led; zamašiti luknjo v čolnu; luknja v deski; luknja v rokavu; zakrpati luknjo v nogavici; premer luknje / ključavnična luknja / pog. tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu
// ekspr. prazno mesto, vrzel: na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige / šport. žarg. napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol; pren. v njegovem znanju je bilo dosti lukenj
2. v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja: delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo; globina, širina luknje / blodil je po gozdu in padel v luknjo; podzemeljske luknje / luknje v siru, zobu / ekspr. na cesti je veliko lukenj
3. bivališče živali, zlasti pod zemljo: muren prileze iz luknje; miš je zbežala v luknjo / lisičja, mišja luknja
4. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: rad bi se preselil iz te luknje; stanovati v kletni, podstrešni luknji; temačna luknja / v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil sobe, stanovanja
5. ekspr. zapor, ječa: bati se luknje / iti za teden dni v luknjo; spraviti, vtakniti koga v luknjo; že večkrat je bil, sedel v luknji
6. ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini: ta vas je luknja; pet let je služboval v neki zakotni luknji
● ekspr. poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; šol. žarg. po drugi uri imam luknjo prosto uro sredi pouka; ekspr. imeti luknjo v žepu biti brez denarja; ekspr. našel, poiskal je luknjo v predpisu izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je izognil izpolnjevanju tega; lov. žarg. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; ekspr. ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico zanj sem potrošil precej denarja; črna luknja kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno; ekspr. vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla vse kraje sva natančno pregledala; star. prosil ga je luknjo tobaka tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo
♦ astron. črna luknja območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo; gozd. sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja
Kamnarstvo
mansárdna stréha -e -e ž
SSKJ²
nazídek -dka m (ȋ)
knjiž. nadzidek: nad oboki se dviga nazidek; mostovž z nazidki / golobi so posedali na nazidkih šole / podstrešni nazidek
SSKJ²
óder ódra m (ọ́)
1. vzvišen prostor, navadno iz desk: na travniku so naredili oder; stati okrog odra; podolžen, stopničast oder; oder za godce; ograja pri odru / govorniški, morilni oder; mrtvaški oder na katerem leži mrlič do pogreba; sramotni ali sramotilni oder nekdaj na katerega so postavljali ljudi za kazen; (šolski) oder vzvišen prostor pred tablo z mizo za učitelja v razredu; oder za zmagovalce
2. proti gledalcem odprt vzvišen prostor v gledališču, koncertni dvorani: oditi z odra; priti, stopiti na oder; stati sredi odra; luči, notranjost, ozadje odra; vrata na oder / doživeti aplavz pri odprtem odru med dejanjem / gledališki, koncertni oder; lutkovni oder
// umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del; gledališče: pisati, ustvarjati za oder / amaterski, mladinski oder; ljudski oder v stari Jugoslaviji amatersko gledališče za uprizarjanje ljudskih iger
// publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: delovati na slovenskem kulturnem odru; razmere na mednarodnem političnem odru
3. grad. konstrukcija iz lesenih, kovinskih elementov za gradbena dela nad tlemi: postavljati oder / delovni ali zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; opažni oder ki nosi opaž in nestrjeni beton
4. knjiž. pograd: ležati na odru; popadali so po odrih kot ubiti
5. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: prisloniti lestev k odru; metati seno na oder
● publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; publ. stopil je na literarni oder začel je literarno delovati; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; dati, postaviti dramo na oder uprizoriti jo; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; publ. stopiti na oder za zmagovalce zmagati; ekspr. njega smo že večkrat videli na odru že večkrat je nastopil v gledališču
♦ gled. elizabetinski oder; glavni oder; mali oder; namizni oder majhen lutkovni oder, ki se postavlja na mizo; omarni oder; pogrezljivi oder; stranski oder ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; vrtljivi ali vrtilni oder pri katerem se tla lahko zavrtijo; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu
Celotno geslo Sinonimni
óder ódra m
1.
vzvišeni prostor, navadno iz deskpojmovnik
SINONIMI:
podij, ekspr. odrc, ekspr. odrček, star. odrišče
2.
proti gledalcem odprti vzvišeni prostor v gledališču, koncertni dvoranipojmovnik
SINONIMI:
zastar. pozorišče, zastar. pozornica, zastar. prizornica, knj.izroč. scena
3.
podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje senapojmovnik
SINONIMI:
nar. peter, nar. petro
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik delovni oder  pojmovnik nihalni oder
GLEJ ŠE SINONIM: pograd
GLEJ ŠE: kateder, uprizoriti, uprizoriti, zmagati, osvetljenost, zmagati, zmagati
SSKJ²
péter1 -tra m (ẹ́)
nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetati seno na peter
SSKJ²
pêtro in pétro -a s (é; ẹ́)
nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra
SSKJ²
podstréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje
Pravopis
podstréšen -šna -o (ẹ̑)
podstréšni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
SLA 2
podstrešen
Glej:
Celotno geslo Sinonimni
podstréšni -a -o prid.
GLEJ ŠE: okno, soba, soba, soba, soba, soba, stanovanje, stanovanje
SSKJ²
sôbica -e ž (ó)
manjšalnica od soba: stanovati v podstrešni sobici / opremljena samska sobica
SSKJ²
spávati -am nedov. (ā)
star. spati: pozno je že, a ona še ne spava; dobro, mirno, sladko spavati / dekle je navadno spavalo v podstrešni sobici
    spavajóč -a -e:
    spavajoči otroci; spavajoča vas
SSKJ²
udómiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici
● ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil
// sprejeti kako bivališče za svoj dom: čeprav že dalj časa živi v mestu, se tam ne more udomiti
    udómiti zastar.
    dati, oddati v zakon: hčer je udomil na kmetijo
Število zadetkov: 19