Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
pohlépen -pna -o prid., pohlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov
// ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil je pohlepen požirek
    pohlépno prisl.: pohlepno jesti; pohlepno je strmel vanjo
SSKJ
pograbíti in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 
  1. 1. z grabljenjem
    1. a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup
    2. b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine
      // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup
      // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd
  2. 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču
    // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno
    // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela
  3. 3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na milico / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar
    // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino
    // pograbila ga je lakomnost
  4. 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
    ●     star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle
    pográbljen -a -o: pograbljen travnik; stelja je pograbljena
SSKJ
básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 
  1. 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
  2. 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar
  3. 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
  4. 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
    básati se pog.  
    1. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus
    2. 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico
      ●       redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
SSKJ
grabíti in grábiti -im, in grábiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ) 
  1. 1. z grabljami spravljati skupaj: grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo
    // ekspr. z rokami spravljati k sebi: sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama
    // ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: vse življenje je stiskal in grabil / tujci so grabili po naši zemlji
  2. 2. močno, sunkovito prijemati kaj: čeljusti so grabile in drobile kamenje; grabil ga je za roko, za vrat; nervozno se je grabil za glavo / bager grabi material; s pestjo je grabila žito in ga metala kokošim / ekspr. grabil je kos za kosom in jih metal v košaro hitro jemal, pobiral
    // žaga dobro grabi pri žaganju vsakokrat globoko zareže
    // prizadevati si z roko priti do česa: grabil je že po kljuki, ko je potrkalo; nervozno je grabil za kozarcem / od bolečin je grabila po odeji; pren. grabila je za primerno besedo, a nobena ni bila prava
  3. 3. ekspr. polaščati se, prevzemati: grabil ga je bes; grabi jih huda jeza, obup / brezoseb.: grabi ga, da se spotikajo obenj jezi; grabilo jo je, da bi mu vse vrnila najraje bi mu vse vrnila
  4. 4. pog. imeti močno, stiskajočo bolečino: v roko ga je grabil krč; brezoseb. grabi ga pri srcu
  5. 5. ekspr. premikati se z dolgimi koraki: dobro je grabil pot / grabil je po dve stopnici hkrati prestopal jih z enim korakom
    ●     ekspr. to se bodo grabili za lase, ko bodo zvedeli za novo nevarnost bodo v hudih skrbeh; zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje
    grabèč -éča -e: grabeč sekiro za toporišče; grabeči prsti
SSKJ
mašíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati
    // ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa
    ●     ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice
    ♦     obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice
  2. 2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji
  4. 4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo
    mašíti se ekspr.  
    1. 1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel
    2. 2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata
    mašèč -éča -e: hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev
SSKJ
hlastáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom
    // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita
  2. 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni
    // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj
    hlastáje: hlastaje jesti
    hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
SSKJ
hlastàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr.  
  1. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje
  2. 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija
SSKJ
razgrabíti in razgrábiti -im, in razgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 
  1. 1. z grabljenjem
    1. a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje
    2. b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine
  2. 2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili
    // pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo
  3. 3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje
    razgrábljen -a -o: razgrabljene krtine; plošča je bila kmalu razgrabljena
SSKJ
razgrábljati -am nedov. (á) 
  1. 1. z grabljenjem
    1. a) spravljati narazen: razgrabljati prst
    2. b) odstranjevati, izravnavati: razgrabljati krtine
  2. 2. ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: tujci so razgrabljali naše bogastvo
SSKJ
nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
    // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
  2. 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
    // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
    ●     star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja
    nadévati se knjiž., ekspr.  naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
    ●     ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)
    nadévan -a -o: nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
SSKJ
črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
SSKJ
grabežljív -a -o prid. (ī í) ki si pohlepno prisvaja dobrine: je zelo grabežljiv; grabežljiva ženska / grabežljive roke so segle po plenu
Število zadetkov: 12