Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
pokošèn Frazemi s sestavino pokošèn:
pásti kot pokošèn
Pleteršnik
rę̑d, -ȋ, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.-Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.-Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
Pleteršnik
redílj, m. = red f. 2), vrsta pokošene trave, Rihenberk-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
rẹ̑z, m. 1) das Schneiden, der Schnitt: trtni r., Schönl.-Valj. (Rad); — 2) der Schnitt, der Einschnitt, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 3) = rez f. 3), red pokošene trave: rezovi, die Schwaden, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
rẹ̑z, -ȋ, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; (die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe (z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
Pleteršnik
rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica (eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.-LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.-Erj. (Torb.).
SSKJ²
séča -e ž (ẹ́nar. severozahodno
1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto; košenica: pokošene seče; seča z mehko travo
// košnja: seče v gorah ni hotel zamuditi
2. živa meja: ptiči so se zbirali po sečah
● 
star. padel je v krvavi seči v boju, bitki
škržát škržáta; tudi škržád samostalnik moškega spola [škəržát]
    žuželka s široko razmaknjenimi očmi in večjimi prozornimi krili, katere samec se, zlasti ob toplejšem vremenu, oglaša z odsekanimi glasovi; primerjaj lat. Cicadidae
ETIMOLOGIJA: = cslov. skrъžьtъ ‛škripanje, hreščanje ipd.’, rus. skréžet, češ. skřehot < *skrьžьtъ, iz ide. baze *(s)krei̯g- ‛oglašati se s hripavim glasom’ - več ...
SSKJ²
zastírka -e ž (ȋ)
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo: pokriti tla z zastirko; zastirka iz pokošene trave
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]
    1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: žvrgoleti
Število zadetkov: 11