dinozáver -vra m (á)
pal. izumrli plazilec, zlasti iz obdobja jure in krede, s pokončno štirinožno ali dvonožno hojo, včasih izredne velikosti: mesojedi, rastlinojedi dinozavri
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
enakoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene
♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo
// ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno
2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo
1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene
♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo
// ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno
2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo
- enakomérno prisl.:
pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično
SSKJ²
generál -a m (ȃ)
1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno
● ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev
♦ voj. general najvišji generalski čin v Slovenski vojski; general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov Katoliške cerkve: jezuitski general
1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno
● ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev
♦ voj. general najvišji generalski čin v Slovenski vojski; general armije v socializmu najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov Katoliške cerkve: jezuitski general
SSKJ²
jámbor -a m (á)
1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor
♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov
2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer
3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor
1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor
♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov
2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer
3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor
SSKJ²
jámbornik -a m (á)
jambornica: trgovske jadrnice in jamborniki
♦ grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena
jambornica: trgovske jadrnice in jamborniki
♦ grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena
SSKJ²
SSKJ²
možíc -a m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od mož: dobrodušen, sključen možic; možic zanemarjene zunanjosti
2. palček1: možici in kraljična
3. igrača, ki predstavlja moškega: izrezal je marsikakega možica; stiskal je možica iz gumija, da je cvilil
4. strašilo (na njivi), ki predstavlja moškega: v proso postaviti cunjaste možice; slamnat možic
5. lov. žarg. pokončno čepenje živali, zlasti zajca na zadnjih nogah: postaviti možica
♦ alp. kup zloženega kamenja na doseženih višinskih točkah ali za oznako smeri v nepreglednem svetu
1. nav. ekspr. manjšalnica od mož: dobrodušen, sključen možic; možic zanemarjene zunanjosti
2. palček1: možici in kraljična
3. igrača, ki predstavlja moškega: izrezal je marsikakega možica; stiskal je možica iz gumija, da je cvilil
4. strašilo (na njivi), ki predstavlja moškega: v proso postaviti cunjaste možice; slamnat možic
5. lov. žarg. pokončno čepenje živali, zlasti zajca na zadnjih nogah: postaviti možica
♦ alp. kup zloženega kamenja na doseženih višinskih točkah ali za oznako smeri v nepreglednem svetu
SSKJ²
narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil
2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil
2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
SSKJ²
naščepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil rep
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj: v mrazu so ptice naščeperile perje / voznik je naščeperil obrvi namrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelinček je naščeperil rep
- naščepériti se
dobiti pokončno, štrleče perje: škorec se je naščeperil
- naščepérjen -a -o:
naščeperjena ptica
SSKJ²
našopíriti -im dov. (í ȋ)
postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabčka sta našopirila perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelin je našopiril rep; pren., ekspr. pripoved je zelo našopiril
postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabčka sta našopirila perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelin je našopiril rep; pren., ekspr. pripoved je zelo našopiril
- našopíriti se
1. dobiti pokončno, štrleče perje: ptica se je našopirila
● ekspr. le kdo mi bo ukazoval, se je našopirila jezno, prezirljivo rekla
2. ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: vsa se je našopirila, ko je šla v mesto
SSKJ²
ódrnik -a m (ọ̄)
močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih: odrniki so ležali po tleh
močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih: odrniki so ležali po tleh
SSKJ²
palisáda -e ž (ȃ)
knjiž. pregrada, ograja iz pokončno postavljenih priostrenih brun, kolov, navadno za obrambo: visoke palisade so jim branile dostop; s palisadami obdana naselja; pren. za palisadami vzgojeno dekle
knjiž. pregrada, ograja iz pokončno postavljenih priostrenih brun, kolov, navadno za obrambo: visoke palisade so jim branile dostop; s palisadami obdana naselja; pren. za palisadami vzgojeno dekle
SSKJ²
pianíno -a m (ȋ)
manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra
manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra
SSKJ²
pokônčen -čna -o prid. (ó)
1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične
// usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom rastočim navzgor; psi s pokončnimi ušesi pokonci stoječimi / pokončna drža drža, pri kateri je hrbtenica v pokončnem položaju, zlasti pri hoji, stoji; pokončna hoja pokončna drža pri hoji
2. knjiž. načelen, značajen: bil je pokončen mož; pokončna osebnost / pokončen značaj; pokončna izjava
♦ fiz. pokončna slika slika, usmerjena enako kot predmet; fot. pokončna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v navpični smeri; geom. pokončni stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončna piramida piramida, pri kateri so vsi stranski robovi enako dolgi; pokončna prizma prizma, katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; strojn. pokončni stroj stroj, pri katerem je os (valja) navpična; tisk. pokončni format format, pri katerem je razdalja med spodnjim in zgornjim robom večja od razdalje med levim in desnim; pokončna črka črka, oblikovana pokonci
1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične
// usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom rastočim navzgor; psi s pokončnimi ušesi pokonci stoječimi / pokončna drža drža, pri kateri je hrbtenica v pokončnem položaju, zlasti pri hoji, stoji; pokončna hoja pokončna drža pri hoji
2. knjiž. načelen, značajen: bil je pokončen mož; pokončna osebnost / pokončen značaj; pokončna izjava
♦ fiz. pokončna slika slika, usmerjena enako kot predmet; fot. pokončna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v navpični smeri; geom. pokončni stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; pokončna piramida piramida, pri kateri so vsi stranski robovi enako dolgi; pokončna prizma prizma, katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; strojn. pokončni stroj stroj, pri katerem je os (valja) navpična; tisk. pokončni format format, pri katerem je razdalja med spodnjim in zgornjim robom večja od razdalje med levim in desnim; pokončna črka črka, oblikovana pokonci
- pokônčno prisl.:
pokončno hoditi; pokončno nameščen
SSKJ²
pokônčnik -a m (ō)
pokončno nameščen podolgovat element: v zemljo je zabil štiri pokončnike; pokončnika pri podboju
pokončno nameščen podolgovat element: v zemljo je zabil štiri pokončnike; pokončnika pri podboju
SSKJ²
razčepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr.
1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep
2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake
1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep
2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake
- razčepériti se
1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi
2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, ne glede na druge
// postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila
3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel
- razčepérjen -a -o:
razčeperjeno perje
SSKJ²
SSKJ²
razšopíriti -im dov. (í ȋ)
postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabca sta razšopirila perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razšopiril rep
postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabca sta razšopirila perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razšopiril rep
- razšopíriti se
1. dobiti pokončno, štrleče perje: petelin se je razšopiril in zakikirikal
2. ekspr. postati bahav, domišljav: fant se je prevzel in razšopiril
● ekspr. tak tako, se je razšopirila jezno, prezirljivo rekla; ekspr. razšopirili so se, kakor da so doma se udobno namestili ne glede na druge
- razšopírjen -a -o:
razšopirjeni labodi; razšopirjeno perje
SSKJ²
smrdokávra -e ž (ȃ)
zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops: pisane smrdokavre; duplo smrdokavre / ptica smrdokavra
zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops: pisane smrdokavre; duplo smrdokavre / ptica smrdokavra
SSKJ²
stêblo -a s (é)
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost