Zadetki iskanja
Svetokriški
pokrit -a prid. 1. pokrit, prekrit, zakrit: grob je bil pokrit im. ed. m s'enem velikem kamenam ǀ jutri bote s' ſnejgam hrib pokrit im. ed. m vidli ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom te shalosti je pokrita im. ed. ž ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom je pokrita im. ed. ž ǀ pred Bugam nej obena reizh skrita, ali pokrita im. ed. ž, de bi taiſto nevidil ǀ Ti ſi tuiſtu rumenu ſonze, nihdar s'tem temnem oblakam tiga greha pokritu im. ed. s ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno, inu s' ſvesdami pokrit tož. ed. m ǀ Sdaj bi vidil Ceſſar Conſtantinus taiſte Mashnike ſtati gologlave, inu odkrite pred pokritimi or. mn. 2. ogrnjen, oblečen: nikar vſke kakor ta parvi krat vbuſhiz, inu reun s'nasho nedlushno naturo pokrit im. ed. m ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit im. ed. m ǀ s' plajsham oblizhe njega je bilu pokritu im. ed. s ǀ videozh tu hudu s' plaisham dobriga pokritu tož. ed. s ǀ tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite im. mn. ž
Svetokriški
jezdariti -im nedov. jezditi: Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit nedol. eniga madliga, blediga koina ǀ pleſhete, po moshku isdarite 2. mn., inu sa valde dirjete ǀ poprej je isdaril del. ed. m sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit ǀ eno ſtrashno ſpako je isdarila del. ed. ž
Svetokriški
jutri prisl. jutri: kir jutri bote s' ſnejgam hrib pokrit vidli (IV, 246) ǀ pridi jutrj (III, 60) → jutra, → jutre
Svetokriški
luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
Svetokriški
nadložen -žna prid. nadložen: de ſi lih zhlovik je taku mozhnu reuen, nadlushen im. ed. m, vbushiz ǀ kadar bi vſhe ſtar, inu nadlushin im. ed. m bil ǀ shlishish klaguvajne tega nadlushniga rod. ed. m ǀ vidi tankaj Chriſtus eniga reuniga, nadlushniga tož. ed. m ži. bolnika ǀ s'nasho nedlushno or. ed. ž naturo pokrit ǀ ſo bolni, inu nadlushni im. mn. m ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih rod. mn., inu potrebnih na semli ǀ takorshne Bug nej sagvishal, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu, ampak tem reunem, nadlushnem daj. mn., inu vboſim
Svetokriški
orožje -a s orožje: ſtudenizi is katirih ſvera oroshie im. ed. is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja rod. ed., s' shelesnam guantam pokrit ǀ ſe ne boij oroshia rod. ed., ognia, ni ene celle vojske ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie tož. ed. offrat ǀ vsame tu gorezhe oroſhie tož. ed. teh shtrajfing v'roke ǀ s' tem oroshiam or. ed. vſe nashe Saurashnike lahku bomo premagali ǀ vſe druge deshele is oroshiom or. ed. ſo bily premagali ǀ ſo bily prishli s'oroshjom or. ed. Chriſtuſa yskati
Svetokriški
ozek -zka prid. ozek: Ta drugi pot pak pele k' vezhnimu Nebeskimu troshtu, kateri je vosik im. ed. m, inu s' ternjam pokrit ǀ debeli nebodó mogli po taku voskim mest. ed. m potu hodit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem mest. ed. m potam ǀ De ſi lih voske im. mn. ž/s ſo urata nebeske ǀ lahku puidete skuſi urata nebeska, de ſi lih ſo voska im. mn. s, sakaj nei ſte nalosheni s' butaro teh grehou
Svetokriški
smrdeti -im nedov. 1. smrdeti: vshe sazhne shivu ſmerdeiti nedol. ǀ ſmerdejti nedol. sazhne, de ty ner blishnishi ga nemorio v'hishi terpèti ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti nedol. ǀ Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti nedol., de ſo ga mogli na duorishe poſtavit ǀ oſsu pravi, ſmerdi 3. ed. Kokar kuga ǀ de ſi lih koshize ſmerdé 3. mn., vener nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe ǀ taku mozhnu Smerdè 3. mn., de S. Bonaventura pravi ǀ grob je bil pokrit s'enem velikem kamenam, ter je she ſmerdel del. ed. m ǀ kugo je imel, inu taku ſmerdu del. ed. m de obedn ga nej hotel pod ſvojo ſtreho imeti ǀ truplu she shiviga Krajla Antiocha ie taku ſmerdelu del. ed. s ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele del. mn. ž 2. čutiti odpor: Ah meni ſemla ſmerdi 3. ed., Kadar Nebu pogledam ǀ celli ſoſeski ſmerdj 3. ed., inu pohujshaine da ǀ de bi ſi lih Bogu, inu ludem ſmerdil del. ed. m ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu del. ed. s
Svetokriški
sneg -a m sneg: ſneih im. ed. je ena mehka, inu slaba rejzh ǀ de ſi glih deſs, inu ſnejh im. ed. grè ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh im. ed. ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil de sneih im. ed. nebo na vasho hisho padil ǀ Njega laſij ſo bily beli kakor padani ſmejh im. ed. ǀ nanaglem ena kepa ſnigà rod. ed. perleti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga rod. ed., ni oblaku, ni ſtrel ǀ hrani shaz tiga snegâ rod. ed., ali te tozhe ǀ tam nihdar nej deshia, snejga rod. ed., inu vejtra ǀ Pſalmiſt David ſneih tož. ed., inu tozho veliku shtima ǀ nemara sa mres, sa ſnejh tož. ed., sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſagleda na ſnejgu mest. ed. leshati, eniga ſilnu lepiga isvoleniga, inu zartaniga bobzha, kateru milu ſe je jokal ǀ po nozhi, po blati, inu po ſnègi mest. ed. ǀ s' ſnegam or. ed., inu tozho ǀ jutri bote s' ſnejgam or. ed. hrib pokrit vidli ǀ s'ſnegam or. ed. gvanta ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha
Svetokriški
širok -a m 1. širok: koku dolh, inu shrok im. ed. m ima biti ta zholn ǀ koku dolga, inu shroka im. ed. ž je semla ǀ S. Peter je bil enu shroku im. ed. s, inu glaboku morje ǀ kakor, de bi perglihal eno kaplo vode pruti temu glabokimu, inu shirokimu daj. ed. s moriu ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki tož. ed. m, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno, inu s' ſvesdami pokrit ǀ katiri bi mislil tu nesgruntanu glaboku, inu shroku tož. ed. s morje poshushit ǀ pride k'eni glaboki, inu shroki mest. ed. ž vodi ǀ plauaio kakor venem glabokim, inu shrokem mest. ed. s mory ǀ s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke tož. mn. m shkornize 2. noseč: volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka im. ed. ž, luby jo sapuſty ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka im. ed. ž poſtala ǀ zhes try meſize sazhne Thamar shroka im. ed. ž prihajat ǀ taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka im. ed. ž ratala
Svetokriški
kamra -e ž kamra, soba: s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra
Svetokriški
rožica -e ž rožica, cvetlica: Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža
Svetokriški
trnje -a s trnje: varva de bi koprive, inu ternie im. ed. neraslu ǀ ſo bile oſtale ſelene pereſſa tiga ternia rod. ed. ǀ is ternia rod. ed. teh boleſni bodo ſrasle roshe ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja rod. ed. eno veliko krono ſo ſturili ǀ druſiga meni ne dash ampak sauzh, inu ſtrup, koprive, inu ternie tož. ed. teh grehou ǀ na mejſti roshiz ternje tož. ed., na mejſti ſadu koprive mu je rodila ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm ternu mest. ed. ſe vala ǀ buſs po terniu mest. ed. hodit, inu ſe nesbodit ǀ Kadaj ſte vidili, de bi na terny mest. ed. raslu grosdie ǀ raſte na gmajni, vmej terniam or. ed., inu koprivamy ǀ s' ternjam or. ed. pokrit ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom or. ed. obdano ǀ kokar ena bela lilia v'mej ternjom or. ed. ǀ s'ternjam or. ed. kronan, s'shibli perbit ǀ pogledaj njegovo S. glavo s'ternjom or. ed. prebodeno ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah ternah mest. mn. valati Kakor S. Benedictus
Svetokriški
zakrit -a prid. zakrit, pokrit: v'teleſsi ene Divize sakrit im. ed. m ſtoij ǀ kuſt je bila s' kosho sakrita im. ed. ž ǀ samerkajo de nej tu pravu popolnama dobru, ampak s' tem plaisham tiga dobriga tu hudu sakritu im. ed. s, inu savitu ǀ Oh slahtna arznia zhes vſe arznie, katero nam je perpravil ta Nebeski Arzat sakrito tož. ed. ž pod tem belem oblakam tiga kruha ǀ vam li tu hudu s' plaisham tiga dobriga sakritu tož. ed. s perneſſò ǀ vshite leto nebesko arznio s' oblakam podobe tiga kruha sakrito or. ed. ž ǀ ſvetle ſò ſvajſde, lepa je luna, ali gdu nevidi, de vezhkrat ſò sakrite im. mn. ž s'zhernimy oblaki ǀ ozhy ima sakrite tož. mn. ž, inu saveſane
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Število zadetkov: 15
Dostopnost