Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pokríti -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ)
1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko
// dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom
// na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili
2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo
4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj
// publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico slovenskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin
● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil
    pokríti se 
    dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom
    pokrít -a -o
    deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom
    // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda
    ●     pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti
    ♦     arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho
SSKJ²
plavalíšče -a s (í)
urejen prostor za plavanje: urediti plavališče ob reki
// publ. plavalni bazen: odriniti se od stene plavališča / pokrito plavališče; športno plavališče
SSKJ²
drsalíšče -a s (í)
urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom
SSKJ²
nadstréšek -ška m (ẹ̑)
streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša: postaviti, zgraditi nadstrešek; stati pod nadstreškom; lesen, železen nadstrešek / balkonski, vhodni nadstrešek
// streha nad čim sploh: krmišče je pokrito z nadstreškom; nadstrešek nad kipom
SSKJ²
osteklíti -ím dov., ostéklil in ostêklil in osteklíl (ī í)
zastekliti: ostekliti okna, vrata / ostekliti mizo pokriti s stekleno ploščo; pokrito teraso so osteklili obdali s steklom
♦ gastr. ostekliti riž na hitro ga prepražiti, da med dušenjem zrna ne razpadejo
    ostekljèn -êna -o:
    ostekljena mizica; ostekljena okna
SSKJ²
slúza -e ž (ú)
zastar. sluz2: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo
SSKJ²
sršáti -ím nedov. (á í)
1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani
// ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost
2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši
● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda
    sršèč -éča -e:
    sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati
SSKJ²
sŕšiti -im nedov. (ŕ r̄)
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti
● ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem
    sŕšiti se ekspr.
    izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali
SSKJ²
gréz1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino
2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov
SSKJ²
lúska -e ž (ū) nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
SSKJ²
luskolíst -a m (ȋ)
nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
SSKJ²
peščína -e ž (í)
z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo
// tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina
SSKJ²
skóbljanje -a s (ọ̑)
1. glagolnik od skobljati: skobljanje lesa; stroj za skobljanje
2. skobljanci: orodje je bilo pokrito s skobljanjem
SSKJ²
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja
// ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo
2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo
3. trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje
4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek
5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa
7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo
// tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu
8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo
● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu
♦ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; pravn. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
SSKJ²
dvoklópnik -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. majhni raki, katerih telo je v celoti pokrito z dvema bočnima lupinama, Ostracoda:
SSKJ²
lúskavec -vca m (ú)
zool. kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis: luskavci in pasavci
♦ pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron
SSKJ²
nárteks -a m (ȃ)
arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah:
SSKJ²
pásavec -vca m (ȃ)
1. nav. mn., zool. južno ameriški sesalci, ki imajo telo pokrito s trdim oklepom iz prečnih pasov, Dasypodidae: luskavci in pasavci
2. pasovec: izbruh pasavca; bolečine, zapleti pri pasavcu
SSKJ²
pokrítost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj pokrito: obvezna pokritost smrtno ponesrečenega na cesti
SSKJ²
zapraševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko
2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti2: zapraševati sadno drevje
Število zadetkov: 21