Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
dvóspôlnik -a (ọ̑-ȏ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki
SSKJ
jámski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo:
  1. a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
  2. b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti
  3. c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
    ♦ 
    antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
SSKJ
mehkúžec -žca (ȗ) 
  1. 1. nav. mn., zool. živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja, Mollusca: polži, školjke in drugi mehkužci
  2. 2. redko mehkužen človek: debeluharji in mehkužci so omagali že na pol poti
SSKJ
mlákar -ja (ȃ) nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar
SSKJ
pljúčar -ja (ȗ) nav. mn., zool. polži, ki dihajo s pljuči, Pulmonata: kopenski, vodni pljučarji
SSKJ
pólž -a [u̯ž(ọ̄ ọ́) 
  1. 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi
    // goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže
  2. 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži
  3. 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje
    ● 
    pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni
    ♦ 
    anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; muz. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža
SSKJ
prèdškŕgar -ja (ȅ-ȓ) nav. mn., zool. polži s škrgami pred srcem, Prosobranchia
SSKJ
pteropód -a (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda
SSKJ
škrlátnik -a (ȃ) ekspr. škrlatno oblačilo: obleči škrlatnik
 
zool. škrlatniki morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč; volek
SSKJ
vôlek -lka (ō) 
  1. 1. voliček: mlad, rejen volek
  2. 2. nav. mn., zool. morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč, Muricidae: hišice volkov na morskem dnu / bodičasti, čokati volek
SSKJ
zaklépnica -e ž (ẹ̑zool.  
  1. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae: zaklepnice živijo v gozdovih
  2. 2. apnenčasta ploščica, s katero ti polži zapirajo svojo hišico
SSKJ
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í) 
  1. 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
    // ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
  2. 2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
  3. 3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
  4. 4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
    zalízati se 
    1. 1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
    zalízan -a -o: zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
SSKJ
zaškŕgar -ja (ȓ) nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia
Število zadetkov: 13