Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor
Vorenc
črevelj2 m, F10, palmides, ṡa puldrugi zhreivil; palmipedalis, -le, en zhrével, inu ſhtiri perſte dolg, poldrugi zhrével dolg; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; pedaneus, -a, -um, eniga zhrevla; pes, -dis, noga, mèra eniga zhrevla, en zhrévil dolgu ali ſhiroku; pletrum, 100. zhrevlu dolgu; sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil dolg, ali ſhirok; sesquipes, -dis, puldrugi zrevil; prim. čevelj 
Celotno geslo eSSKJ
décilíter décilítra samostalnik moškega spola [décilítər]
    merska enota za izražanje prostornine, desetina litra; simbol: dcl, dl
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Deziliter iz novoklas. deci.. ‛deseti del osnovne enote’ iz lat. decem ‛deset’ + ↑liter
Vorenc
drugi štev., F12, ab Rege secundus, tá drugi ṡa krajlom; alburnum, tá drugi lúb per drevji; bigamus, druge ṡhene móṡh; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; postridiè, po jutershnîm, tá drugi dán; reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá drugi; secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega druṡiga kardela; secundarius, -a, -um, tá drugi; secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá drugi krúh; secundus, -a, -um, drugi, tá drugi; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; prim. poldrugi 
Celotno geslo eSSKJ
kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra]
    večja strupena kača z razširljivim vratom, ki živi v južni Aziji in Afriki; primerjaj lat. Naja
STALNE ZVEZE: egipčanska kobra, egiptovska kobra, indijska kobra, kraljeva kobra, kraljevska kobra
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Vorenc
mernik m, F8, artaba, -ae, en mernik, ali zhetertinka per Perſianih; choenix, -cis, ena mèra, en mernik ẛa shitu; decimodiae, ena mèra deſſet mernikou; medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik; modialis, -le, kar en mernik darṡhy; modius, -dÿ, mernik, zhetertynk; sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik; trimodium, -dÿ, tréh mernikou poſſoda
Celotno geslo Frazemi
mêtla Frazemi s sestavino mêtla:
nôva mêtla, pomésti kóga/kàj z želézno mêtlo
SSKJ²
milijón2 štev. (ọ̑)
1. izraža število ali številko milijon [1.000.000]
a) v samostalniški rabi: šteti do milijon
b) v prilastkovi rabi: posojilo v višini milijon evrov; v anketi je sodeloval poldrugi milijon ljudi; mesto z milijon prebivalci
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti milijon izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na milijon koscev; urediti je moral še milijon stvari
Celotno geslo Frazemi
nòr Frazemi s sestavino nòr:
kot nòr
Smučanje
obràt -áta m
Smučanje
obràt in pôl -áta -- -- m
Celotno geslo eSSKJ
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
Celotno geslo Sprotni
osuševálec samostalnik moškega spola
    kdor načrtno izsušuje zemljo, pokrajino 
Vorenc
peharec m, F10, acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih, poldrugi peharz, ali jeſſih; actabulum, -li, puldrugi peháriz; caliculatim, po glaṡhiku, po peharzu; caliculus, en pehariz; cuculus, kucoviza, pehariz; modiolus, -li, en maihin pehariz; pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; pocillum, -li, pehariz, ena maihina poſſodiza k'pytjú; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz sa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; sextarius, -rÿ, en maſſilz, ali 12. peharzeu: en polizh
Pleteršnik
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
SSKJ²
pol... ali pôl... [pou̯] prvi del zloženk (ȏ)
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
Pleteršnik
połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
SSKJ²
poldrúgi -a -o [pou̯drugi] štev. (ȗ)
izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu
Celotno geslo Sinonimni
poldrúgi -a -o štev.
GLEJ ŠE: kilogram, liter, meter
Število zadetkov: 38