Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bŕzec -zca m (ȓ) 
  1. 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; beograjski brzec
  2. 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
SSKJ
čuváj -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
    ♦     žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
    // zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
  2. 2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
SSKJ
délavec -vca m (ẹ́) 
  1. 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev storitvenih dejavnosti / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi
    // v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti; gibanje se je naslonilo na široke ljudske plasti delavcev in kmetov
  2. 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec
  3. 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!
    ♦     zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih
SSKJ
frúga -e ž (ú) nar. (poljski) pridelki: fruge je bilo pri hiši, da bi lahko vojska živela od nje (I. Tavčar)
SSKJ
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́) 
  1. 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
    // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
    ●     ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
  2. 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
    // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota
SSKJ
hŕček -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
SSKJ
klamáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja
    // redko hoditi, iti: moral je peš klamati več ur
  2. 2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu
SSKJ
krtíca1 -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn., zool. škodljivi poljski, velikim mišim podobni glodavci, ki delajo rove pod zemljo, Microtinae: krtice in drugi škodljivci
  2. 2. nar. voluhar: zatreti krtice na vrtu
SSKJ
kúkmak -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak
SSKJ
legionár -ja m (á) pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije
SSKJ
magnát -a m (ȃ) nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
SSKJ
màk tudi mák máka m (ȁ á; ȃ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak
♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
SSKJ
mazúrka -e ž (ȗ) poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko
// glasba za ta ples
SSKJ
ostróžnik -a m (ọ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik
SSKJ
peón -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
SSKJ
plód -ú in -a m, mn. plodóvi stil. plódi (ọ̑) 
  1. 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
    ♦     bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
    // ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
  2. 2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
  3. 3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
    ●     knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
SSKJ
polják -a m (á) nar. belokranjsko poljski čuvaj: župan je postavil novega poljaka
SSKJ
póljski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Poljake ali Poljsko: poljski jezik; poljska država, vlada; poljsko-litovski slovar / poljska meja, pokrajina / poljski Židje; poljsko plemstvo
    póljsko prisl.: govoriti (po) poljsko
SSKJ
póljski tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš
SSKJ
póljščina -e ž (ọ̑) poljski jezik: učiti se poljščino; prevod iz poljščine
Število zadetkov: 32