Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
Pleteršnik
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
Celotno geslo
Pohlin
]
Pleteršnik
Pleteršnik
pritrúditi, -trȗdim, vb. pf. p. si kaj, sich mit Mühe etwas erwerben, erringen, Cig. (T.); Deli med učence Pritrujene vence Brščena pomlad, Vod. (Pes.); mit Mühe gewinnen: p. pravde, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
Prekmurski
Prekmurski
protiléjtje tudi protoléjtje -a s pomlad: Ver Protolejtye KMS 1780, A8; Protolejtje Tavaſz KM 1790, 94; Tavasz; protilejtje, szprotlejtje KOJ 1833, 175; Tavasz, protoletje AIN 1876, 42; Na protolêtje je drevje cvelo BJ 1886, 25; I ftice gda prido k-nám v-protolejtji KOJ 1845, 138
Prekmurski
Pleteršnik
spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad (nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
spomlad -a m pomlad: Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat im. ed. ǀ ta veſſeli ſpumlat im. ed. je prishal ǀ ta oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad im. ed. je prishal ǀ tergai roshe, dokler je spumlat im. ed. ǀ am perneſſe veſſeli ſpumlat tož. ed. ǀ videm duhouni ſpumlad tož. ed. teh dush ǀ v' ſpumladi mest. ed. poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne ǀ je hotel v' spumladi mest. ed. na nogah, inu na rokah s' debelimi shibli preboden biti ǀ Tern v'ſpumladi mest. ed., kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia Moškega slovničnega spola je tudi → jesen.
Prekmurski
Prekmurski
sprotoléjtje tudi sprotolétje -a s pomlad: Szprotolêtje KAJ 1848, IX; Szprotolêtje KAJ 1870, 97; Kak’ti lejpa rou'sa ſzprotoletje czveté SŠ 1796, 110; na zimo sze je domou odpotégno, na szprotolejtje pá nazáj pridoucsi KOJ 1848, 94; Na szprotolêtje pa gotovi csákajo hip nazâpovrnênya KAJ 1870, 26; V-naj vecs mesztaj na szprotoletje, de 'zito bilô, je gorizoráno AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
spròtolje -a s pomlad: Etoga leta szprotolja Tisza Kálmán sze právim sztránom vküptôpo AI 1875, br. 2, 1; Strelajo se [sloke] na sprotolje i v jesén AI 1878, 27
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Pleteršnik
Število zadetkov: 20
Dostopnost