Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso
SSKJ²
doletéti -ím dov., dolêtel (ẹ́ í)
1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjerkoli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda
2. star. prileteti: z juga so doletele ptice
SSKJ²
ì3 in i vez. (ȉ)
zastar. in, pa2: vse dni i vse noči
// star., v zvezi i – i tako – kakor: smrt mu prihrani i žalost i ponižanje / ta literatura je vključevala i renesančne i klasične i romantične elemente
Celotno geslo Frazemi
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
SSKJ²
mrazíti -ím tudi mráziti -im nedov. (ī í; ā ȃ) nav. 3. os.
1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti
2. povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo
3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo
    mrazèč -éča -e:
    mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga
Prekmurski
ponizéjnje tudi ponižénje -a s ponižanje: Ali szrecska sze je obernila na ponizejnye zvissenih puntarov KOJ 1914, 128; V 1617. leti szo vogerszki protesztantje jubileom szvoje vere dr'sali z nedosztojnim poni'senyem vere kat. KOJ 1914, 126
SSKJ²
ponížanje -a s (ȋ)
glagolnik od ponižati: doživeti ponižanje; ponižanja so se vrstila drugo za drugim
// stanje ponižanega človeka: zavedel se je svojega ponižanja in sramote
Celotno geslo Sinonimni
ponížanje -a s
GLEJ SINONIM: ponižanost
Pleteršnik
ponȋžanje, n. die Erniedrigung; p. cola, die Zollermäßigung, Cig.; — die Demüthigung, die Herabwürdigung; — die Herablassung, Cig.
Celotno geslo Hipolit
ponižanje samostalnik srednjega spola
Vorenc
ponižanje s, F3, declinatio, ognenîe, odſtoplenîe, poniṡhanîe; humilitas, poniṡhnoſt, pohlevnoſt, poniṡhanîe; submiſsio, poniṡhanîe
Svetokriški
ponižanje -a s ponižnost: pres ponishajna rod. ed. ſe nemore doſezhi gnada Boshja ǀ ſdaj karsheniki gredo v' Zirku bres vſiga ſtraha, inu ponishaina rod. ed. ǀ je vuzhil tu ponishajne tož. ed. ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane ſerza, nyh veliko sheljo Boshjo beſſedo poshlushat, inu nyh veliko andoht, inu ponishajne tož. ed. ǀ skuſi takorshno grevingo, ſpuvid, inu ponishaine tož. ed. je bil gnado boshio doſegil ǀ Sa vashe ponoshajne tož. ed. G. Bug vaſs bò Kronal s' Nebesko Krono ǀ ſam G. Bug nad vasho grevingo, pokuro, inu ponishainam or. ed. veſſelje imà ǀ s' ſvim ponisheinam or. ed. ǀ sa ponishaniam or. ed. pride povikashajne
Besedje16
ponižanje sam. s ♦ P: 8 (TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Celotno geslo Kostelski
ponižanje ► pȯˈniːžan’e -a s
Pravopis
ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ȋ) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijatelji
ponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|
Pleteršnik
ponižénje, n. = ponižanje, kajk.-Valj. (Rad).
Pravo
psíhično nasílje -ega -a s
SSKJ²
sámoponížanje -a s (ȃ-ȋ)
knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
SSKJ²
skrún1 -a m (ȗ)
zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje
SSKJ²
utrpéti -ím dov., tudi utŕpel (ẹ́ í)
1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic: vprašali so ga, koliko delavcev bi lahko utrpel; te knjige ne morem utrpeti; dal vam bom toliko, kolikor lahko utrpim / nekaj evrov bo že vsak utrpel
2. postati deležen česa negativnega, neprijetnega: četa je utrpela velike izgube; utrpeti precejšnjo škodo; publ. utrpeli so različne nevšečnosti imeli
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je osebek deležen dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: utrpeti ponižanje; moštvo je utrpelo poraz je bilo poraženo; v nesreči je utrpela hude poškodbe se je hudo poškodovala / knjiž. organizem lahko utrpi začasno povečanje sladkorja v krvi prenese, zdrži
Število zadetkov: 23