kvátrn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvatre: kvatrni post / kvatrni petek; začel se je kvatrni teden; kvatrna nedelja / kvatrna noč / kvatrni dnevi
♦ etn. kvatrna baba pehtra baba
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
pòst pôsta m, mest. ed. tudi póstu (ȍ ó)
1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post
// čas te omejitve: v postu je zbolel in obležal
2. ekspr. omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: za kazen so imeli en dan post; hotela je shujšati in se je odločila za občasen post
// omejevanje v čem sploh: pri pijači ima že nekaj dni post; naložil si je post: pokaditi samo štiri cigarete na dan
1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post
// čas te omejitve: v postu je zbolel in obležal
2. ekspr. omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: za kazen so imeli en dan post; hotela je shujšati in se je odločila za občasen post
// omejevanje v čem sploh: pri pijači ima že nekaj dni post; naložil si je post: pokaditi samo štiri cigarete na dan
SSKJ²
SSKJ²
pôsten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na post: začenja se postni čas / v petek so imeli postno kosilo / zdravnik mu je predpisal mlečne in postne dni / postna jed jed, ki se sme jesti tudi na postne dni
nanašajoč se na post: začenja se postni čas / v petek so imeli postno kosilo / zdravnik mu je predpisal mlečne in postne dni / postna jed jed, ki se sme jesti tudi na postne dni
SSKJ²
poste restante [póst restánt in póste restánte] prisl. (ọ̑, ȃ)
ptt, označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče: pismo je dobil poste restante
ptt, označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče: pismo je dobil poste restante
SSKJ²
póst féstum prisl. (ọ̑, ẹ̑)
knjiž. izraža, da se kaj zgodi, opravi po določenem dejanju, po koncu: za razstavo izvedeti post festum / preudarimo sklep, da ne bo očitkov post festum kasneje, pozneje; na sprejem priti post festum prepozno
knjiž. izraža, da se kaj zgodi, opravi po določenem dejanju, po koncu: za razstavo izvedeti post festum / preudarimo sklep, da ne bo očitkov post festum kasneje, pozneje; na sprejem priti post festum prepozno
SSKJ²
póstskríptum in póst skríptum tudi post scriptum -a [póst skríptum] m (ọ̑-ȋ)
knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.]
knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.]
SSKJ²
prelomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti
3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva
♦ pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post
1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje
2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti
3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva
♦ pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post
- prelomíti se
1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi
2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne
// nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil
● ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil
- prelómljen -a -o:
prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi
SSKJ²
presnojédstvo -a s (ẹ̑)
prehranjevanje samo s surovo hrano rastlinskega izvora: nekateri menijo, da presnojedstvo dolgoročno ni priporočljivo; zagovorniki presnojedstva; post in presnojedstvo
prehranjevanje samo s surovo hrano rastlinskega izvora: nekateri menijo, da presnojedstvo dolgoročno ni priporočljivo; zagovorniki presnojedstva; post in presnojedstvo
SSKJ²
ramazán -a m (ȃ)
deveti mesec muslimanskega leta, ko je predpisan strogi post od zore do mraka: nastopil je ramazan; zadnji dan ramazana
// post v tem mesecu: držati se ramazana
deveti mesec muslimanskega leta, ko je predpisan strogi post od zore do mraka: nastopil je ramazan; zadnji dan ramazana
// post v tem mesecu: držati se ramazana
SSKJ²
ramazánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ramazan: ramazanski post / izpolnjevati ramazanske obveznosti
nanašajoč se na ramazan: ramazanski post / izpolnjevati ramazanske obveznosti
SSKJ²
stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄)
1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela
2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti
1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela
2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti
- strógo stil. strogó prisl.:
strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano
♦ pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
SSKJ²
štíridesetdánski -a -o prid. (ȋ-á)
rel., v zvezi štiridesetdanski post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo; štiridesetdnevni post: začetek štiridesetdanskega posta
rel., v zvezi štiridesetdanski post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo; štiridesetdnevni post: začetek štiridesetdanskega posta
SSKJ²
štíridesetdnéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
rel., v zvezi štiridesetdnevni post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo: začetek štiridesetdnevnega posta
rel., v zvezi štiridesetdnevni post čas štiridesetih dni pred veliko nočjo: začetek štiridesetdnevnega posta
Število zadetkov: 15
Dostopnost