akcesóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav
♦ gozd. akcesorna sestavina lesa
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
drúgorazréden -dna -o prid. (ū-ẹ̑)
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje
// ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / drugorazreden pomen stranski, postranski
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje
// ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / drugorazreden pomen stranski, postranski
SSKJ²
epizóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu
// knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / epizodno dogajanje; njena vloga je bolj epizodnega značaja
nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu
// knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / epizodno dogajanje; njena vloga je bolj epizodnega značaja
SSKJ²
indiferénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla
// ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse
2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten
♦ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten
1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla
// ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse
2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten
♦ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten
SSKJ²
ìrelevánten -tna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
SSKJ²
marginálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe
2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja
♦ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga
1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe
2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja
♦ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga
SSKJ²
obstránski -a -o prid. (á)
ki je, se nahaja ob strani: obstranski del telesa; vse obstranske jaške so zasuli / ta izhod je obstranski stranski
♦ bot. obstranski poganjek
// postranski, manj pomemben: obstranske teme kongresa
ki je, se nahaja ob strani: obstranski del telesa; vse obstranske jaške so zasuli / ta izhod je obstranski stranski
♦ bot. obstranski poganjek
// postranski, manj pomemben: obstranske teme kongresa
SSKJ²
pôsel -sla [posəu̯] m (ó)
1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli
♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva
2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume
3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti
// delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel
4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle
● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi
1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli
♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva
2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume
3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti
// delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel
4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle
● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi
SSKJ²
postránski -a -o prid. (á)
ki po pomembnosti ni na prvem mestu: ima veliko postranskih dohodkov; poiskati si mora postranski zaslužek; to je njegova postranska dejavnost / ekspr. vse to je postranska stvar, zadeva nepomembna, nebistvena
// zastar. stranski: hiša ima več postranskih prostorov; popravili so vse postranske ceste
// zastar. obstranski: postranske oči žuželk
● ekspr. upam, da nimaš kakih postranskih namenov skrivnih, slabih namenov; star. ima dva postranska otroka nezakonska otroka; zastar. naredil je postransko zarezo poševno zarezo; star. postranska žena nezakonita žena
ki po pomembnosti ni na prvem mestu: ima veliko postranskih dohodkov; poiskati si mora postranski zaslužek; to je njegova postranska dejavnost / ekspr. vse to je postranska stvar, zadeva nepomembna, nebistvena
// zastar. stranski: hiša ima več postranskih prostorov; popravili so vse postranske ceste
// zastar. obstranski: postranske oči žuželk
● ekspr. upam, da nimaš kakih postranskih namenov skrivnih, slabih namenov; star. ima dva postranska otroka nezakonska otroka; zastar. naredil je postransko zarezo poševno zarezo; star. postranska žena nezakonita žena
SSKJ²
SSKJ²
pristránski -a -o prid. (á)
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena
2. zastar. postranski: pristranski zaslužek
3. zastar. stranski: segel je v pristranski žep
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena
2. zastar. postranski: pristranski zaslužek
3. zastar. stranski: segel je v pristranski žep
SSKJ²
sporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna
2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena
1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna
2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena
- sporédno prisl.:
sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo
SSKJ²
vzporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
enak, podoben čemu
a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
// publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
♦ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; glasb. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; jezikosl. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
enak, podoben čemu
a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje
b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih
c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo
// publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas
♦ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; glasb. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; jezikosl. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
- vzporédno prisl.:
vzporedno se premikati; vzporedno vezan
♦ bot. vzporedno žilnat list list z vzporedno razporejenimi stranskimi žilami
SSKJ²
zaslúžek -žka m (ȗ)
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar: izplačati, zapraviti zaslužek; enodnevni, tedenski zaslužek; postranski, priložnostni zaslužek; zaslužek delavca; dobiti del zaslužka v blagu
// kar se zasluži kot dobiček: prve mesece poslovanja še ni bilo zaslužka; trgovina daje, prinaša zaslužek; izdatki zmanjšujejo zaslužek; ekspr. masten zaslužek
2. pridobivanje zlasti denarja z opravljanjem kakega dela, službe: prizadevati si za hiter, lahek zaslužek; skrbeti za vsakodnevni zaslužek / pošten zaslužek
// možnost za tako pridobivanje: pozimi je zaslužek redek; tovarna daje, omogoča zaslužek večini prebivalcev; v času krize izgubiti zaslužek; poiskati si zaslužek v tujini; iti za zaslužkom drugam
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar: izplačati, zapraviti zaslužek; enodnevni, tedenski zaslužek; postranski, priložnostni zaslužek; zaslužek delavca; dobiti del zaslužka v blagu
// kar se zasluži kot dobiček: prve mesece poslovanja še ni bilo zaslužka; trgovina daje, prinaša zaslužek; izdatki zmanjšujejo zaslužek; ekspr. masten zaslužek
2. pridobivanje zlasti denarja z opravljanjem kakega dela, službe: prizadevati si za hiter, lahek zaslužek; skrbeti za vsakodnevni zaslužek / pošten zaslužek
// možnost za tako pridobivanje: pozimi je zaslužek redek; tovarna daje, omogoča zaslužek večini prebivalcev; v času krize izgubiti zaslužek; poiskati si zaslužek v tujini; iti za zaslužkom drugam
Število zadetkov: 14
Dostopnost