Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
aring -a (aring, arink, haring) samostalnik moškega spola
posušena ali v soli konzervirana riba; SODOBNA USTREZNICA: slanik
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
SSKJ²
árnik -a m (ȃ)
pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik: jedel je arnike s krompirjem; suh kot arnik zelo suh
Celotno geslo eSSKJ
bakalá glej bakalár
SSKJ²
bakalá -ja tudi -- m (ȃ)
nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala
Celotno geslo eSSKJ
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]
    1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
      1.1. namaz iz te ribe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
SSKJ²
bakalár1 -a m (ȃ)
posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar
Celotno geslo eSSKJ
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
SSKJ²
bóljka in bôljka -e ž (ọ́; ó)
bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum:
SSKJ²
brezsóčen -čna -o prid. (ọ̄)
ki je brez soka: brezsočna, posušena trava
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo Sprotni
búlgur samostalnik moškega spola
    deloma kuhana, posušena in zdrobljena pšenica, navadno kot priloga ali dodatek jedem, zlasti orientalskim 
Celotno geslo Sprotni
dáši samostalnik moškega spola
    jušna osnova iz alg in posušenih fermentiranih rib, po izvoru iz Japonske 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. dashi iz jap. dashi ‛izvleček’, okrajšano iz dashi-jiru ‛izvleček, sok, juha’
Celotno geslo Etimološki
drọ́ga -e ž
Farmacija
dróga -e ž
SSKJ²
fižólovka -e ž (ọ̑)
1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka
2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka
3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
Farmacija
glívna snôv -e snoví ž
Farmacija
homeopátska króglica -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
Jezikovna
Izvor izraza »mirodilnica«

Kakšen je izvor izraza mirodilnica?

Jezikovna
Izvor priimka »Rosulnik«

Zanima me izvor priimka Rosulnik.

Število zadetkov: 79