nespàmeten -tna -o prid. nespameten: Neſzpa-meten: ti, ka ſzejjas, ſtero bode KŠ 1771, 523; oh jasz neszpameten KM 1783, 212; i potemnelo je neſzpametno ſzrczé nyihovo KŠ 1771, 448; naj me ſto ne ſtima neſzpametnoga KŠ 1771, 548; po národi neſzpametnom na ſzrditoſzt váſz pobüdim KŠ 1771, 471; i oni, ſteri ſzo neſzpametni, doprneſzti nemoro KŠ 1754, 208; ſzpádnejo vu vnouga neſzpametna po'zelejnya KŠ 1771, 642; da dobro csinécsi ſztiſznete ti neſzpametni lüdi neznanoſzt KŠ 1771, 707; Kágdaſze tou neſzpametnim ino jáko ſzlabim more predloſiti TF 1715, 34
nespàmetni -a -o sam. nespametni: Neſzpametni, jeli je nej vcsino ricsi i to znotrejsnye KŠ 1771, 209
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
òber tudi òbr predl. z rod.
1. nad: kaibiſze mi Bogá ober vſzeh ſztvári bojali TF 1715, 13; Szvéti Düh ober Tebé pride SM 1747, 10; Ober vſzega dugóvanya pa primite pays te Vöre SM 1747, 27; ſzuncze je ober réda nature tak potemnelo KM 1796, 110; ka i oni Vládnika ober ſzébe májo Bogá KŠ 1754, 218; Kakda je ober natúre po'salüvanye KMK 1780, 70; ti ſzam goszpodüj ober naſſega rázuma KM 1783, 19; Lübim te ober vſze ſztvorjene ſztvári KM 1790, 108; Tva miloſcsa ober náſz bojdi BKM 1789, 138; Ober prejdnih düri v kamen zdoublena lejta KOJ 1914, 153; Po tom, ka v-piszanyi dúgi glaszniczke ober szébe potégnyeni vorczan majoucsi KOJ 1833, 7; roug je meo obr gláve ſzvoje KŠ 1771, 784; Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega KŠ 1771, 252
2. v zvezi ober toga razen: obertoga vſzáki dén on mené prigléda TF 1715, 21; ober toga je nazvejſzto nyemi Ferencz i tou KM 1790, 34; ober toga da sze právi, ka morejo na vogerszko KOJ 1848, 38
1. nad: kaibiſze mi Bogá ober vſzeh ſztvári bojali TF 1715, 13; Szvéti Düh ober Tebé pride SM 1747, 10; Ober vſzega dugóvanya pa primite pays te Vöre SM 1747, 27; ſzuncze je ober réda nature tak potemnelo KM 1796, 110; ka i oni Vládnika ober ſzébe májo Bogá KŠ 1754, 218; Kakda je ober natúre po'salüvanye KMK 1780, 70; ti ſzam goszpodüj ober naſſega rázuma KM 1783, 19; Lübim te ober vſze ſztvorjene ſztvári KM 1790, 108; Tva miloſcsa ober náſz bojdi BKM 1789, 138; Ober prejdnih düri v kamen zdoublena lejta KOJ 1914, 153; Po tom, ka v-piszanyi dúgi glaszniczke ober szébe potégnyeni vorczan majoucsi KOJ 1833, 7; roug je meo obr gláve ſzvoje KŠ 1771, 784; Bio je pa napiſzek napiſzani obr nyega KŠ 1771, 252
2. v zvezi ober toga razen: obertoga vſzáki dén on mené prigléda TF 1715, 21; ober toga je nazvejſzto nyemi Ferencz i tou KM 1790, 34; ober toga da sze právi, ka morejo na vogerszko KOJ 1848, 38
Prekmurski
obnébje -a s nebo, področje dejavnosti: da je obnébje szlovenszkoga lutheransztva 'salosztno potemnelo KOJ 1914, 144
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
potemnéti -ím [potəmneti] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í)
1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti
// izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi
2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni
3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal
1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti
// izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi
2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni
3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal
- potemnèl in potemnél -éla -o:
pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh
Celotno geslo
Sinonimni
potemnéti -ím dov.
1.
postati nekoliko temen
SINONIMI:
otemneti, ekspr. mrkniti, knj.izroč. pomrkniti, knj.izroč. stemneti, knj.izroč. stemniti se, knj.izroč. zamrkniti, knj.izroč. zatemneti, knj.izroč. zatemniti se
2.
Pleteršnik
potəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. finster werden; potemnelo je, es ist finster geworden; — dunkel werden, verdunkelt werden, Cig. (T.); potemnel, verdunkelt, Cig. (T.); prežive barve potemnijo, Cig.
Prekmurski
potemnèti -ém dov.
1. potemneti, postati manj viden: Vakulni; potemneti, oszlepnoti KOJ 1833, 180; trétyi táo mejſzecza i trétyi táo zvejzd tak, da ji je trétyi táo potemno KŠ 1771, 781; pren. i potemnelo je neſzpametno ſzrczé nyihovo KŠ 1771, 448; da je obnébje szlovenszkoga lutheránsztva 'salosztno potemnelo KOJ 1914, 144; Ki ſzo vpámeti potemneli KŠ 1771, 581
2. oslepeti: Gda je potemno, mirovno je trpo KM 1796, 70; Naj potemnejo ocsi nyihove KŠ 1771, 472; Naj nyim potemnejo ocsi nyihove TA 1848, 55
3. mrkniti: ſzuncze potemnej KŠ 1771, 144; i potemnelo je ſzuncze KŠ 1771, 782; Szvetlo ſzuncze potemnelo BKM 1789, 46; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo, ka je kmicza poſztánola KM 1796, 110
1. potemneti, postati manj viden: Vakulni; potemneti, oszlepnoti KOJ 1833, 180; trétyi táo mejſzecza i trétyi táo zvejzd tak, da ji je trétyi táo potemno KŠ 1771, 781; pren. i potemnelo je neſzpametno ſzrczé nyihovo KŠ 1771, 448; da je obnébje szlovenszkoga lutheránsztva 'salosztno potemnelo KOJ 1914, 144; Ki ſzo vpámeti potemneli KŠ 1771, 581
2. oslepeti: Gda je potemno, mirovno je trpo KM 1796, 70; Naj potemnejo ocsi nyihove KŠ 1771, 472; Naj nyim potemnejo ocsi nyihove TA 1848, 55
3. mrkniti: ſzuncze potemnej KŠ 1771, 144; i potemnelo je ſzuncze KŠ 1771, 782; Szvetlo ſzuncze potemnelo BKM 1789, 46; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo, ka je kmicza poſztánola KM 1796, 110
Prekmurski
réd -a m
1. red, urejenost: Poſztitiſze leipi je réd ino ſega TF 1715, 44; Réd zvelicsánsztva SM 1747, 1; prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Zvüna réda pa tim betésnim ſze ſzlü'zi KŠ 1754, 214; On je dobroga réda Boug KM 1790, 50; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo KM 1796, 110; sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogerſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; k-tomi, naj bi táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4; Du'sna ſzta na dober réd, opominati SIZ 1807, 10; tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II; Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; Ár on vsze vlejpom rédi, moudro ravna BKM 1789, 16; Tak bode vſze zrédom slo vſzákseg hi'zi KŠ 1754, 222; Krála ſzenyo, ſtero je po rédom nyemi pripovidávao KM 1796, 78; da tak hi'so ſzvojo lepou z-rédom ravna SIZ 1807, 10; Potom z-rédom naprênoszévcsi vsze ono, ka ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1
2. kar je določeno s pravili, predpisi, ustaljenim načinom: Zdaj že na čtênye réd pride BJ 1886, 3; Po právde dokoncsanoga réda poszlaniksztvo vküpprijde AI 1875, kaz. br. 2; vtákſi réd ſzem poſztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a
3. stopnja, položaj: kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14; kak ſze má vu 'zitki vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; Vſzáksega tak réda národ BKM 1789, 25; viſisa na c. réd popouſztva gledoucs KŠ 1771, 669; Právda tak zapovê, ka v-szoldacski réd szlisajôcsi vucitelje AIP 1876, br. 1, 2
4. rod: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161; Od prvoga réda Ábrahámovoga 'sitka KM 1796, 15; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9
5. verska skupnost, red: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Országa cerkveni prednyarov réd sze poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Vszi Szvéti dühovni Rédi, molte Bogá KM 1783, 92; Da i vsze dühovne Rédi, vu právoj vodi obdr'sis KM 1783, 97; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17; pren. Vnougi redi, Ki vnébi jeſzo BKM 1789, 124
6. vrsta, vrstica: I. red AI 1878, 5; Razdelijo se na edemnájst redü AI 1878, 5; Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; i jasz bom pitao, Da bom nyé porédi poznao KAJ 1870; V-prvom rédi sztojijo orszacski sztroski AIP 1876, br. 9, 1; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; kak vu kaksi knigaj lisztovje le'zijo redóvje csrnoga kamna KAJ 1870, 80; kſteromi ſe je vecs nikeliko haſznoviti potreibni redóv priverglo TF 1715, 9
1. red, urejenost: Poſztitiſze leipi je réd ino ſega TF 1715, 44; Réd zvelicsánsztva SM 1747, 1; prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Zvüna réda pa tim betésnim ſze ſzlü'zi KŠ 1754, 214; On je dobroga réda Boug KM 1790, 50; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo KM 1796, 110; sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogerſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; k-tomi, naj bi táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4; Du'sna ſzta na dober réd, opominati SIZ 1807, 10; tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II; Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; Ár on vsze vlejpom rédi, moudro ravna BKM 1789, 16; Tak bode vſze zrédom slo vſzákseg hi'zi KŠ 1754, 222; Krála ſzenyo, ſtero je po rédom nyemi pripovidávao KM 1796, 78; da tak hi'so ſzvojo lepou z-rédom ravna SIZ 1807, 10; Potom z-rédom naprênoszévcsi vsze ono, ka ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1
2. kar je določeno s pravili, predpisi, ustaljenim načinom: Zdaj že na čtênye réd pride BJ 1886, 3; Po právde dokoncsanoga réda poszlaniksztvo vküpprijde AI 1875, kaz. br. 2; vtákſi réd ſzem poſztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a
3. stopnja, položaj: kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14; kak ſze má vu 'zitki vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; Vſzáksega tak réda národ BKM 1789, 25; viſisa na c. réd popouſztva gledoucs KŠ 1771, 669; Právda tak zapovê, ka v-szoldacski réd szlisajôcsi vucitelje AIP 1876, br. 1, 2
4. rod: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161; Od prvoga réda Ábrahámovoga 'sitka KM 1796, 15; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9
5. verska skupnost, red: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Országa cerkveni prednyarov réd sze poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Vszi Szvéti dühovni Rédi, molte Bogá KM 1783, 92; Da i vsze dühovne Rédi, vu právoj vodi obdr'sis KM 1783, 97; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17; pren. Vnougi redi, Ki vnébi jeſzo BKM 1789, 124
6. vrsta, vrstica: I. red AI 1878, 5; Razdelijo se na edemnájst redü AI 1878, 5; Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; i jasz bom pitao, Da bom nyé porédi poznao KAJ 1870; V-prvom rédi sztojijo orszacski sztroski AIP 1876, br. 9, 1; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; kak vu kaksi knigaj lisztovje le'zijo redóvje csrnoga kamna KAJ 1870, 80; kſteromi ſe je vecs nikeliko haſznoviti potreibni redóv priverglo TF 1715, 9
Prekmurski
vsèhniti -em dov. miniti, prenehati: da je obnébje szlovenszkoga lutheránsztva potemnelo ino bojati sze je bilou nyemi, ka bode vszehniti moglo KOJ (1914), 144
Število zadetkov: 10
Dostopnost