Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
instruktáža tudi inštruktáža -e ž (ȃ) publ. dajanje navodil, napotkov (za delo, dejavnost), poučevanje: opravljati instruktažo; tehniška instruktaža delavcev; instruktaža za popisovalce
SSKJ
inštrúkcija -e ž (ú) poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
SSKJ
katehéza -e ž (ẹ̑rel.  
  1. 1. metodična obravnava kakega zaključenega verskega vprašanja: pisati, sestavljati kateheze
  2. 2. poučevanje verouka
SSKJ
lékcija -e ž (ẹ́) 
  1. 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne
    // redko (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo
  2. 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji
  3. 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk
SNB
nèmáterni -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni materni; neprvi (2): nematerni govorec govorec nematernega jezika; poučevanje slovenščine kot nematernega jezika; Monografija se v izhodišču ukvarja z vprašanjem prevodov v materni jezik, kar je ena od stalnic v znanstvenem prevodoslovnem razpravljanju E (↑)nè… + (↑)máteren
SSKJ
podúk -a (ȗ) 
  1. 1. star. nauk, nasvet: poduka ni v celoti razumel; upoštevati njegov poduk / to je moralistični poduk igre / dajali so jim poduk / ravnati se po podukih
  2. 2. zastar. pouk, poučevanje: poduk jezika / ona vodi poduk poučuje
    // to naj ti bo v poduk
SSKJ
poučeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poučevanje: poučevalne metode / poučevalne naprave
SSKJ
poučevánje -a (ȃ) glagolnik od poučevati: poučevanje dijakov; poučevanje v slovenskem jeziku; metode poučevanja tujih jezikov / poučevanje in vzgajanje mladine / vse njegovo poučevanje je bilo zaman
SSKJ
učênje -a (é) 
  1. 1. glagolnik od učiti: učenje otroka zahteva potrpežljivost / dolgoletno učenje v prvem razredu poučevanje
    // pomagati sošolcu pri učenju / po nekajmesečnem učenju je že govoril angleško; učenje biologije je rad odlagal na zadnji dan / učenje besedila, pesmi; učenje na pamet / učenje mu dela težave; imeti dosti učenja; ekspr. zagristi se v učenje / po triletnem učenju je postal pomočnik; učenje za kovača, v trgovini / denarno podpirati koga v času učenja v tujini študija, šolanja
    // učenje iz napak, na napakah, ob napakah
     
    ped. mehanično učenje brez razumevanja snovi; pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja; verbalno učenje s pomočjo besed in drugih simbolov; podajanje učne snovi z besednim razlaganjem; šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig
  2. 2. kar se uči, razširja: v njegovem učenju je marsikaj novega; zavračal je učenje, da je vesolje eno samo
SSKJ
učílnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. šolski prostor za učenje, poučevanje: šola ima deset učilnic; stopiti v učilnico; svetla, velika učilnica / učilnica za biologijo, fiziko
    // prostor za učenje, študiranje: domski gojenci imajo skupno učilnico
  2. 2. zastar. šola, učna ustanova: ustanoviti novo učilnico; prvi razred učilnice
SSKJ
učnína -e ž (ī) znesek, ki se plača za učenje, poučevanje: udeleženci tečaja plačajo učnino / nekdaj vajenec je plačeval mojstru učnino
SSKJ
úk -a (ȗ) 
  1. 1. star. učenje: bolj se je trudil z ukom, manj je znal / uk juncev se je že začel / po treh mesecih opustiti uk tujega jezika / javni, privatni uk pouk, poučevanje
    // ko je končal uke, je postal sodnik šolanje, študij
  2. 2. nekdaj usposabljanje za kak poklic, kako obrt: uk pri mojstru je trajal tri leta / dati, sprejeti koga v uk
  3. 3. star. nauk, učenje: ukvarjati se s čudnimi uki
    // pouk, nasvet: upoštevati uk, uke staršev; modri uki / ta izkušnja naj ti bo koristen uk
SSKJ
usposóbljenost -i ž (ọ̑) sposobnost za opravljanje določenega dela: dokazati, pokazati svojo usposobljenost; nezadostna usposobljenost strežnega osebja / usposobljenost za poučevanje; poklicna, strokovna usposobljenost
SSKJ
usposóbljenosten -tna -o prid. (ọ̑) šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje: opraviti usposobljenostni izpit za poučevanje matematike
Število zadetkov: 14