Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
Prekmurski
kálhatni -a -o prid. opečnat: dvouje prebiválnice – na pou drugi stirják (klafter) viszike – i kálhatne goriposztávlajo KOJ 1845, 37
Prekmurski
ládjar -a m čolnar, mornar: okoli pou noucsi ſzo ſtimali ládjarje, ka ſze nyim pribli'záva nikſa dr'zéla KŠ 1771, 425
Prekmurski
màsl -a m maseljc, mera: Sextarius Maſzlin KMS 1780, A7b; Maſzlin Méſzel KM 1790, 95; moremo maszl nucati AI 1875, br. 1, 2; Edno prijisco lenovoga szemena v-maszli (pou stuce) vodé kuhaj KOJ 1845, 10
Prekmurski
òkoli tudi okóuli predl. z rod.
1. okoli, za izražanje položaja v krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; naj okouli ſzébe poglédne KŠ 1754, 213; da ſzam od Jeru'zálema i okouli notri do Illyriuma napuno KŠ 1771, 483; remeni pojáſz okouli ledevjouv KŠ 1771, 9; je vö ſou knyemi .. vſze okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; ſtera ſze okoli náſz godijo KŠ 1771, 588; med lüſztvom, ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a; naj bi priátela mogao meti okouli ſzébe SIZ 1807, 7; Okouli jaſzlaj ſze ti nanizimo BKM 1789, 37; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Edna mühica je zmirom okôli gorécse szvêcse lêtala KAJ 1870, 8; rép, šteroga okoli vej ovijajo AI 1878, 7; te sze okôlig od grajanya na 1 ½ meter ozdalecsino pôt naprávi AIP 1876, br. 10, 8; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2
2. z izrazom količine za izražanje približnosti: Okouli edenájſzete vöre pa vo idoucsi KŠ 1771, 64; Okoli pou noucsi pa KŠ 1771, 393; Okoli onoga vrejmena je pa vrgao Herodes krao roké KŠ 1771, 378; Zgoudilo ſze je pa okoli tiſztoga hipa KŠ 1771, 555; i náj menye ednouk okoli Vüzma Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Záto csákajmo Okolpolnocsi na nágli hitro nyegovo oznanye BKM 1789, 395
3. o: nego blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642; i rátavſi je na ona, ſtera ſzo okoli Jezuſa KŠ 1771, 429; Okoli mislejnya ſzi premislávaj KM 1783, 146
4. za: szo sze pa zahválili za vcsenyé i trud okoli szvoje deczé KOJ 1845; ſzkrbis ſze i paſcsic ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205
5. pri: Pa mlájsi domá okoli goszpodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7
1. okoli, za izražanje položaja v krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; naj okouli ſzébe poglédne KŠ 1754, 213; da ſzam od Jeru'zálema i okouli notri do Illyriuma napuno KŠ 1771, 483; remeni pojáſz okouli ledevjouv KŠ 1771, 9; je vö ſou knyemi .. vſze okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; ſtera ſze okoli náſz godijo KŠ 1771, 588; med lüſztvom, ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a; naj bi priátela mogao meti okouli ſzébe SIZ 1807, 7; Okouli jaſzlaj ſze ti nanizimo BKM 1789, 37; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Edna mühica je zmirom okôli gorécse szvêcse lêtala KAJ 1870, 8; rép, šteroga okoli vej ovijajo AI 1878, 7; te sze okôlig od grajanya na 1 ½ meter ozdalecsino pôt naprávi AIP 1876, br. 10, 8; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2
2. z izrazom količine za izražanje približnosti: Okouli edenájſzete vöre pa vo idoucsi KŠ 1771, 64; Okoli pou noucsi pa KŠ 1771, 393; Okoli onoga vrejmena je pa vrgao Herodes krao roké KŠ 1771, 378; Zgoudilo ſze je pa okoli tiſztoga hipa KŠ 1771, 555; i náj menye ednouk okoli Vüzma Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Záto csákajmo Okolpolnocsi na nágli hitro nyegovo oznanye BKM 1789, 395
3. o: nego blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642; i rátavſi je na ona, ſtera ſzo okoli Jezuſa KŠ 1771, 429; Okoli mislejnya ſzi premislávaj KM 1783, 146
4. za: szo sze pa zahválili za vcsenyé i trud okoli szvoje deczé KOJ 1845; ſzkrbis ſze i paſcsic ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205
5. pri: Pa mlájsi domá okoli goszpodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7
Prekmurski
ostróuča -e ž strogost, neprizanesljivost: Pou-leg vsze osztroucse, z-sterov szi je prizadejvao Rákoczi kruce zavarvati KOJ 1848, 104
Prekmurski
podelìti in podilìti -ím dov. podeliti, dati, darovati: Bo'se dosztójaj ſze táo podeliti z-ovoga Áldova KM 1783, 125; vu szükesnih letinaj vnogo 'sivesza, ali brezi, ali za pou cejne podeliti velela KOJ 1848, 112; Csi mi tak scsés podeliti, Bôg, doszta ali malo KAJ 1848, 225; Gdare krüh, szád ali pêneze mam, rad podelim nyi i drügim KAJ 1870, 43; Gda naſſ drági ocsa nebeſzki, nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Radoszt, vecsno radoszt vam Jezus vas podeli tam KAJ 1848, 119; tvoje dári, Proſzimo te, nám podejli BKM 1789, 118; Düha i nam podêli BRM 1823, 84; K-steromi velkomi dugoványi podêli tebi ocsa miloscse právi nágib KAJ 1848, X; Podêli nam pomôcs prôti pogübeli TA 1848, 48; Pouleg toga nám pokoja Naj podejli rouka tvoja BKM 1789, 380; I nám je ſzvoj mér podejlo BKM 1789, 131; Gori moremo za nyô aldüvati vsze, ka nam je Bôg pôdelo KAJ 1870, 163; Rázlocsne jezike nyim podelile BRM 1823, 88; je nyima mati po ednom faláti krüha i ednom jaboki podelila KAJ 1870, 10; naj dela dobro csinécsi zrokami, da má kaj podiliti tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; da ſzmo vám 'zeleli podiliti nej li ſzamo Evangeliom Bo'zi, nego i düſe naſe KŠ 1771, 616; nego li zmiloſtse podili, Boug tim pobo'znim KŠ 1754, 81; Ár váſz jáko 'zelejm viditi, naj vám kákſi dühovni dár podilim na potrdjávanye vaſſe KŠ 1771, 447; tomi, ki ga vcsi, naj podilí zevſzej dobrout ſzvoji KŠ 1771, 569; moli za mé ſziná tvojega Jezuſſa, naj mi podilí ſzvojo ſz. miloscso KM 1783, 84; dobro miszeo mi podejli KM 1783, 167; Tvo vrejdnoſzt, znami, proſzimo Podejli jo miloſztivno BKM 1789, 63; vſze ka ſzi nám ſztvoje miloſztivne dobroute podejlo KŠ 1754, 224; Hválo ti dájemo, ka ſzi nám nej ſzamo 'zitek podejlo KŠ 1771, 853; da je edna toj drügoj vſze ſzvoje laſztivnoſzti podilila KŠ 1754, 101; lejta, ſtere je meni Boug na zvelicsanye podejlo KM 1783, 199; mi edna gmajna nej podilíla kaj na vö dávanye i notri jemánye KŠ 1771, 60
podilìti se -ím se podeliti se, dati se: ſzveſztvo, po ſterom ſze onim .. ſz. miloſcsa podili KMK 1780, 85; Ár ſze vám tak obilno podili notri idejnye vu vekivecsno králeſztvo KŠ 1771, 718
podèleni -a -o podeljen, darovan: i za podelene nám tvoje dári ſzmo prikázali KM 1783, 123
podilìti se -ím se podeliti se, dati se: ſzveſztvo, po ſterom ſze onim .. ſz. miloſcsa podili KMK 1780, 85; Ár ſze vám tak obilno podili notri idejnye vu vekivecsno králeſztvo KŠ 1771, 718
podèleni -a -o podeljen, darovan: i za podelene nám tvoje dári ſzmo prikázali KM 1783, 123
SSKJ²
pôl2 [pou̯] prisl. (ȏ)
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
Prekmurski
pól tudi póu prisl. pol: ka sze dête, stero je pol leta sztaro bilo, naj ne odbüdi AI 1875, kaz. br. 7; Fél; pou KOJ 1833, 156; I po trétyem i pou dnévi je 'zitka Düh od Bogá priſao na nyidva KŠ 1771, 786; i niháli ſzo ga na pou mrtvoga KŠ 1771, 204
Celotno geslo
Pohlin
]
SSKJ²
pol... ali pôl... [pou̯] prvi del zloženk (ȏ)
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
Prekmurski
poldné tudi poudné tudi podné -dnéva s
1. poldne: Dél, poldné AIN 1876, 30; Polnôcs i pôldne szi ti sztvôro TA 1848, 73; Vö szpela nedu'znoszt tvojo, kak pôldne TA 1848, 29; prvo szedsztvo sze 30-toga mésnyeka pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; okoli podnéva na nágli znebéſz zblejſcsila ſze je velika ſzvetloſzt KŠ 1771, 411; 'Sidovje ſzo pa ſzvétesnyi dén do pou-dnéva nikaj nej jeli KM 1796, 118; ſztani gori i idi kpodnévi na pout KŠ 1771, 366
2. jug, stran neba: Csi drvou ſzpádne kpodnévi, ali kponoucsi KŠ 1754, 146
1. poldne: Dél, poldné AIN 1876, 30; Polnôcs i pôldne szi ti sztvôro TA 1848, 73; Vö szpela nedu'znoszt tvojo, kak pôldne TA 1848, 29; prvo szedsztvo sze 30-toga mésnyeka pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; okoli podnéva na nágli znebéſz zblejſcsila ſze je velika ſzvetloſzt KŠ 1771, 411; 'Sidovje ſzo pa ſzvétesnyi dén do pou-dnéva nikaj nej jeli KM 1796, 118; ſztani gori i idi kpodnévi na pout KŠ 1771, 366
2. jug, stran neba: Csi drvou ſzpádne kpodnévi, ali kponoucsi KŠ 1754, 146
Prekmurski
Prekmurski
síkešni tudi sǜkešni -a -o prid. skromen, pomanjkanje trpeč: Borbála sze je tam do szmrti po szikesnom kocsárila KOJ 1848, 53; V jalovih ino szükesnih lejtih je vödelila vnogo 'sivezsa KOJ 1914, 153; glászijo, ka tam szükesna 'zétva bode AIP 1876, br. 7, 8; ino vu szükesnih letinaj vnogo 'sivesza, ali brezi, ali za pou cejno podeliti veléla KOJ 1848, 112
Prekmurski
strán -i ž
1. stran, vsak od obeh delov razdeljenega predmeta: Fél; pou, sztrán KOJ 1833, 156; Sztrán BRM 1823, V; táblo teda sze i nyé drüga sztran viditi dá KAJ 1870, 9; hüdodelnika, ednoga zdejſzne, ednoga pa zlejve ſztráni KŠ 1771, 252; ſou je na ſztráni Galilee KŠ 1771, 9; Sztênna tábla dvê sztráni má KAJ 1870, 9; eden gláſz je vcsinyeni zevſzej ſztráni KŠ 1771, 403; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér na vſze ſztráni SIZ 1807, 6; Ocso i mater kſztráni oſztávi BKM 1789, 266; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3
2. s predlogom v imenu česa, glede na: Sztráni pak ſzvoje nadignega nyegova bliſeſnya nevola TF 1715, 42; ſztráni pa ſzvojega nadignega SM 1747, 41; Sz-ſztráni Bo'ze, zapouvid KŠ 1754, 212; Ali z-drüge ſztráni, oh kak je velika miloſztivnoſzt KM 1796, 8; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi, ka KOJ 1833, V; Z-sztráni dêl cslovecsi TA 1848, 12; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54;
3. v zvezi na stran nastran, vstran: naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; I na ſztrán ſzo ſze obrnoli gúcsali ſzo ſzi KŠ 1771, 423; Vnouge nase grejhe na ſztrán oſztavimo BKM 1789, 442; Vnouge me nevole na ſztrán ſzam oſztavo SŠ 1796, 77; Vnouge ſzvoje grejhe na ſztrán oſztavi SŠ 1796, 70
1. stran, vsak od obeh delov razdeljenega predmeta: Fél; pou, sztrán KOJ 1833, 156; Sztrán BRM 1823, V; táblo teda sze i nyé drüga sztran viditi dá KAJ 1870, 9; hüdodelnika, ednoga zdejſzne, ednoga pa zlejve ſztráni KŠ 1771, 252; ſou je na ſztráni Galilee KŠ 1771, 9; Sztênna tábla dvê sztráni má KAJ 1870, 9; eden gláſz je vcsinyeni zevſzej ſztráni KŠ 1771, 403; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér na vſze ſztráni SIZ 1807, 6; Ocso i mater kſztráni oſztávi BKM 1789, 266; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3
2. s predlogom v imenu česa, glede na: Sztráni pak ſzvoje nadignega nyegova bliſeſnya nevola TF 1715, 42; ſztráni pa ſzvojega nadignega SM 1747, 41; Sz-ſztráni Bo'ze, zapouvid KŠ 1754, 212; Ali z-drüge ſztráni, oh kak je velika miloſztivnoſzt KM 1796, 8; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi, ka KOJ 1833, V; Z-sztráni dêl cslovecsi TA 1848, 12; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54;
3. v zvezi na stran nastran, vstran: naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; I na ſztrán ſzo ſze obrnoli gúcsali ſzo ſzi KŠ 1771, 423; Vnouge nase grejhe na ſztrán oſztavimo BKM 1789, 442; Vnouge me nevole na ſztrán ſzam oſztavo SŠ 1796, 77; Vnouge ſzvoje grejhe na ſztrán oſztavi SŠ 1796, 70
Prekmurski
štirják -a m kvadratni meter: prebiválnice – na pou drügi stirják (klafter) viszike goriposztávlajo KOJ 1845, 37
Prekmurski
vtégnoti -em dov.
1. iztegniti: rilec, šteroga znájo zviti i pá vtégnoti AI 1878, 33; Malo, ka mi vſzáko 'zilo vtégne BKM 1789, 313; vtégni rokou tvojo KŠ 1771, 38; I vtégno jo je KŠ 1771, 38
2. utegniti: i moli gda vtégnes KOJ 1845, 48; Csi bi pa grum vtégno gder vú'sgati KOJ 1845, 105; ka, csi v-boji mrejti vtégne KOJ 1848, 53; csi sto v-ogradi vtégne bidti KAJ 1870, 82
3. podaljšati: i vtégno je rejcs notri do pou noucsi KŠ 1771, 404
vtégnovši -a -e ko je iztegnil: I vtégnovſi rokou dotekno ſze ga je KŠ 1771, 180
vtégnjeni -a -o iztegnjen: ki ti tá vtégnyeni le'zi AIP 1876, br. 2, 1; od drevja duga szenca tak tá vtégnyena le'zála AI 1875, kaz. br. 7
1. iztegniti: rilec, šteroga znájo zviti i pá vtégnoti AI 1878, 33; Malo, ka mi vſzáko 'zilo vtégne BKM 1789, 313; vtégni rokou tvojo KŠ 1771, 38; I vtégno jo je KŠ 1771, 38
2. utegniti: i moli gda vtégnes KOJ 1845, 48; Csi bi pa grum vtégno gder vú'sgati KOJ 1845, 105; ka, csi v-boji mrejti vtégne KOJ 1848, 53; csi sto v-ogradi vtégne bidti KAJ 1870, 82
3. podaljšati: i vtégno je rejcs notri do pou noucsi KŠ 1771, 404
vtégnovši -a -e ko je iztegnil: I vtégnovſi rokou dotekno ſze ga je KŠ 1771, 180
vtégnjeni -a -o iztegnjen: ki ti tá vtégnyeni le'zi AIP 1876, br. 2, 1; od drevja duga szenca tak tá vtégnyena le'zála AI 1875, kaz. br. 7
Število zadetkov: 17
Dostopnost