Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
apoteóza -e ž (ọ̑)
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
// pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
Celotno geslo Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
SSKJ²
čústvece in čústevce -a [čustvəce; čustəu̯ce] s (ȗ)
ekspr. manjšalnica od čustvo: zamaknjeno poveličevanje svojih čustev in čustvec
SSKJ²
deifikácija -e ž (á)
knjiž. poveličevanje, čaščenje česa kot božanstva: deifikacija življenja
Pravopis
deifikácija -e ž, pojm. (á) neobč. ~ življenja božanstvenje, poveličevanje
Pravopis
fetišizácija -e ž, pojm. (á) neobč. ~ tehnike |pretirano poveličevanje|
SSKJ²
glorifikácija -e ž (á)
knjiž. slavljenje, poveličevanje, povzdigovanje: osebe v filmu je prikazal brez glorifikacije; glorifikacija revolucije
Pravopis
glorifikácija -e ž, pojm. (á) neobč. ~ junaka slavljenje, poveličevanje
Celotno geslo eSSKJ
hozána medmet [hozána]
    1. v krščanskih besedilih uporablja se, ko govorec slavi, poveličuje Boga
      1.1. ekspresivno izraža, da govorec slavi, poveličuje koga, kaj sploh
    2. kot samostalnik, ekspresivno slavljenje, poveličevanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat. hosanna in gr. hōsanná iz aram. hōšaᶜ nā, prvotno ‛pomagaj vendar’ - več ...
SSKJ²
hozána tudi hosana [hozána] medm. (ȃ)
rel. izraža poveličevanje, slavljenje; slava!: hozana, sin Davidov; hozana na višavah; sam.: peti hozano; bučna hozana
Celotno geslo Pohlin
hozana [hozȃna] medmet

izraža poveličevanje, slavljenje

Celotno geslo Sinonimni
malikovánje -a s
ekspr. pretirano poveličevanje, občudovanje koga, česapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. idolatrija, knj.izroč. idololatrija, knj.izroč. kult
GLEJ ŠE SINONIM: malikovalstvo
SSKJ²
poveličevánje -a s (ȃ)
glagolnik od poveličevati: poveličevanje junaštev, uspehov
Celotno geslo Sinonimni
poveličevánje -a s
dajanje, pripisovanje komu, čemu veliko stopnjo pozitivnih lastnosti, pomembnostipojmovnik
SINONIMI:
povzdigovanje, knj.izroč. glorifikacija, knj.izroč. veličanje
Pleteršnik
poveličevȃnje, n. die Erhöhung, die Verherrlichung, Cig., nk.
Pravopis
poveličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; poveličevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ naravo; ~ samega sebe
SSKJ²
relígija -e ž (í)
1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije
// s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska, krščanska religija; monoteistične religije / državna religija v nekaterih državah ki jo država z zakonodajo priznava za svojo
2. ekspr., z rodilnikom nazor, prepričanje, ki velja kot najvišja, najpomembnejša vrednota: humanizem je religija našega časa / religija tehnike oboževanje, poveličevanje
SSKJ²
sámopoveličevánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo
SSKJ²
samovelíčje -a s (ȋ)
knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem
SSKJ²
sláva -e ž (á)
1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast
// velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v Srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
Število zadetkov: 25