star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju
- blagonaklónjeno prisl.:
blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami
Zadetki iskanja
SSKJ²
blagonaklónjen -a -o prid. (ọ́)
star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju
star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju
blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami
SSKJ²
bódi2 -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́) z oslabljenim pomenom
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
SSKJ²
čéhovski -a -o prid. (ẹ̑)
značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije
značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije
SSKJ²
dáljši -a -e prid. (ȃ)
1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša
2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo
3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest
4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg2
1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša
2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo
3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest
4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg2
SSKJ²
detektívski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh
nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh
- detektívsko prisl.:
predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto
SSKJ²
devetkánje -a s (ȃ)
glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje
glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje
SSKJ²
dialogizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. dajati čemu obliko dialoga: dialogizirati povest
2. izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: konstruktivno dialogizirati
1. dajati čemu obliko dialoga: dialogizirati povest
2. izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: konstruktivno dialogizirati
- dialogizíran -a -o:
dialogizirana novela, pesnitev
SSKJ²
domačíjski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: domačijska umetnost / domačijski motivi v slikarstvu
♦ lit. domačijski realizem; domačijska povest
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: domačijska umetnost / domačijski motivi v slikarstvu
♦ lit. domačijski realizem; domačijska povest
SSKJ²
domačíjstvo -a s (ȋ)
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: umetnik je obtičal v preozkem domačijstvu / v povest je pisatelj vnesel lepoto domačijstva
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: umetnik je obtičal v preozkem domačijstvu / v povest je pisatelj vnesel lepoto domačijstva
SSKJ²
dopadljív -a -o prid. (ī í) star.
1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom
2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature
1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom
2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature
- dopadljívo prisl.:
dopadljivo je opazovala hčer
SSKJ²
dramátičnost -i ž (á)
1. dramski elementi, dramske značilnosti: po dramatičnosti je delo bolj povest kot drama / zunanja in notranja dramatičnost drame
2. lastnost dramatičnega: dramatičnost Aškerčevih balad; dramatičnost dogajanja
1. dramski elementi, dramske značilnosti: po dramatičnosti je delo bolj povest kot drama / zunanja in notranja dramatičnost drame
2. lastnost dramatičnega: dramatičnost Aškerčevih balad; dramatičnost dogajanja
SSKJ²
drobnorísba -e ž (ȋ)
knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
SSKJ²
épika -e ž (ẹ́)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo: lirika, epika, dramatika
// epska dela: junaška epika; lirično-meditativna epika
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo: lirika, epika, dramatika
// epska dela: junaška epika; lirično-meditativna epika
SSKJ²
evokácija -e ž (á)
knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev
♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev
♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
SSKJ²
ganljív -a -o prid.(ī í)
ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest
ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest
- ganljívo prisl.:
ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti
SSKJ²
godíti se -ím se nedov. (ī í)
1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo
2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav
● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala
1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi
// izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo
2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav
● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala
SSKJ²
ilustrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. izdelati, narediti ilustracije: knjigo je ilustriral domači slikar; ilustrirati novelo, povest / pozna se mu, da je že dosti ilustriral
2. napraviti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoriti: te številke najbolje ilustrirajo stanje poljedelstva; ilustrirati misel na primerih, ob primerih; ilustriral je, kako take sile škodujejo vsemu delovanju; ilustrirati z nekaj podatki / skladatelj zna sijajno ilustrirati posamezna razpoloženja; s ploskanjem in gibi so otroci ilustrirali vsebino pesmi
1. izdelati, narediti ilustracije: knjigo je ilustriral domači slikar; ilustrirati novelo, povest / pozna se mu, da je že dosti ilustriral
2. napraviti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoriti: te številke najbolje ilustrirajo stanje poljedelstva; ilustrirati misel na primerih, ob primerih; ilustriral je, kako take sile škodujejo vsemu delovanju; ilustrirati z nekaj podatki / skladatelj zna sijajno ilustrirati posamezna razpoloženja; s ploskanjem in gibi so otroci ilustrirali vsebino pesmi
- ilustríran -a -o:
knjiga je bogato ilustrirana / ilustrirani časopis, tednik; ilustrirana revija revija z mnogimi ilustracijami in slikami, ki jih pogosto pojasnjuje le kratko besedilo
SSKJ²
instruktíven tudi inštruktíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. poučen1, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven
♦ pravn. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa
knjiž. poučen1, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven
♦ pravn. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa
SSKJ²
istórija -e ž (ọ́)
1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije
// nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije
2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo
1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije
// nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije
2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo
SSKJ²
izgotovíti -ím in zgotovíti -ím dov., izgotôvil in zgotôvil (ī í)
star. izdelati, dokončati: izgotoviti čoln, obleko
star. izdelati, dokončati: izgotoviti čoln, obleko
- izgotovljèn in zgotovljèn -êna -o:
čevlji so že izgotovljeni; izgotovljena povest, risba
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 92
Dostopnost