V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?
Zadetki iskanja
Jezikovna
(Ne)stičnost dvopičja pri zapisovanju rezultatov
Jezikovna
Pomen frazema »reci piši«
Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:
- Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.
(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)
Jezikovna
Raba velike in male začetnice: »Zemlja« ali »zemlja«?
Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.
Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.
Naj navedem nekaj primerov:
- Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
- Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
- Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
- Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
- Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
- Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
- Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
- Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.
Jezikovna
Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)
V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:
- [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
- [se želite/kako se] znebiti povešene kože?
Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.
Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).
Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:
- ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
- če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?
Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.
Število zadetkov: 4
Dostopnost