Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
brum -a -o pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti
Celotno geslo eSSKJ16
delajoč2 deležje
1. izraža zavestno uporabljanje telesne in duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
2. kaj izraža opravljanje, izvrševanje kakega dela, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
3. izraža uresničevanje česa s pomočjo dela, z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
3.1 v zvezi z dobro izraža opravljanje dobrega dela, dejanja oz. dobrih del, dejanj
FREKVENCA: 17 pojavitev v 10 delih
Pleteršnik
dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.-Mik.).
Prekmurski
nèkrivìčen -čna -o prid. pravičen, nedolžen: vu právdi ſzam bio nekrivicsen KŠ 1771, 597; Potrejbno je záto püſpeki nekrivicsnomi biti KŠ 1771, 637; da bodete nekrivicsni na dén Goſzpodna KŠ 1771, 490; da bi váſz poſztavo nekrivicsne pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605
Svetokriški
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi dober, pravičen: on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia
Besedje16
pravičan gl. pravičen ♦ P: 2 (*P 1563, JPo 1578)
Pleteršnik
pravíčən, -čna, adj. gerecht; p. sodnik; pravična mera; — die gehörige Beschaffenheit habend, unverfälscht, recht, normal; nikjer ni več pravičnega vina dobiti; to ni pravičen človek.
Prekmurski
pravìčen -čna -o prid. pravičen: a ni eden cslovik pravicſen ne poſztáne TF 1715, 19; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; Vſzáki veren i pravicsen cslovik KŠ 1754, 138; Oh Jezus, ti pravicsni ágnecz KŠ 1754, 235; Ocsa pravicsni KŠ 1771, 324; Ár csi je Abrahám zdejl pravicsen vcsinyeni KŠ 1771, 454; Ka je Boug pravicsen Szodecz KMK 1780, 5; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Oſzoudi Boug pravicsen BKM 1789, 19; Ár je Goſzpôd pravicsen TA 1848, 9; ſzeje zamé na kriſnom drejvi preleijalo nego pravicſna nyegova kerv TF 1715, 40; i zapovid je ſzvéta i pravicsna KŠ 1771, 462; je pravicsno kriſtuſſevo Telou terpelo TF 1715, 40; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim iménom KŠ 1754, 21; ka je dobro i pravicsno dugoványe SIZ 1807, 10; Nei náz je Kriſtus zvelicſau za naſſega pravicsnoga dela volo TF 1715, 32; i ſzpravicsnoga vö ſzlü'zenyá ſzvéti Sakramentomov KŠ 1754, 131; idem ktomi pravicsnomi vrácsi KŠ 1754, 234; on ſzám pravicsnoga vcſini onoga, kteri je SM 1747, 17; mámo zagovoritela pravicsnoga KŠ 1754, 104; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; racsuna, ſteri ſze od pravicsnoga racsuna loutſi KM 1796, 135; Tak glászijo vradoszti, – Vu vszem pravicsnoga – Mojega Goſzpodna BKM 1789, 7b; Ne ſzoudite pouleg videjnya, nego pravicsno ſzoudbo ſzoudite KŠ 1771, 289; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom KŠ 1754, 99; pred pravicsnim ſzodczom bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; i vi vſze te ſzvoje z-pravicsnim trüdom hráni SIZ 1807, 10; pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; Zdai ſe ſzmo mi pravicsni po vöri SM 1747, 17; Bilá ſzta pravicsna obá KŠ 1771, 161; delavczi te právde ſzo pravicsni pred Bogom KŠ 1771, 436; Ar ſzo iſztinſzke i pravicsne ſzoudbe nyegove KŠ 1771, 800; Naj Bogá pravicsne vucsitele proſzijo KŠ 1754, 218; Obdersi nám pravicsne pasztire ABC 1725, A6b; i náſz za pravicsne vö nazvejſzti KŠ 1754, 136; ka ſze je czilou i popolnoma za pravicsne pred Bogom dr'zimo KŠ 1771, 442
pravìčnejši -a -e pravičnejši: i te pravicsen naj bode eſcse pravicsnejſi KŠ 1771, 808; nai ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i drága naide SM 1747, 29
nájpravìčnejši -a -e najpravičnejši: ki ſzi náj pravicsnejsi vu tvojem obecsanyi KM 1790, 107
pravìčni -a -o sam. pravični: Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili KŠ 1754, 140; ár te pravicsen bode zvöre 'zivo KŠ 1771, 562; ſtera je prelijána na zemlo od krvi Ábelove toga pravicsnoga KŠ 1771, 78; ni greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Ti pravicsni cseſzt KŠ 1771, 474; ſtera ſzo poſtena, ſtera ſzo pravicsna, tá premislávajte KŠ 1771, 599; Ár ocsi Goſzpodnove ſzo nad pravicsnimi KŠ 1771, 709; nikaj nejmas ti zonim pravicsnim KŠ 1771, 94
Celotno geslo Pohlin
pravičen [pravíčǝn] pridevnik

pravičen

Celotno geslo Hipolit
pravičen pridevnik

PRIMERJAJ: pravično

Vorenc
pravičen prid., F13, causarius, -a, -um, kateri da urṡhoh pravizhin, ſluṡhbó ẛgubiti; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; juridicus, -a, -um, kar je prou, inu pravizhnu; justa bella gerere, pravizhne voiṡke rovnati, pelati; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificari, ṡa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; justus, -a, -um, pravizhen; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; juvat eſse justum, nuznu je pravizhnimu biti; pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; sinceris, pravizhniga ſerzá; sincerus, -a, -um, vel syncerus, zhiſt, redlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá
Svetokriški
pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
Celotno geslo Megiser
pravičen pridevnik
Besedje16
pravičen1 posam. ♦ P: 6 (TL 1561, TO 1564, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, TPo 1595)
Besedje16
pravičen2 prid. ♦ P: 40 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
pravičn gl. pravičen ♦ P: 1 (MTh 1603)
Celotno geslo Hipolit
pravično prislov

PRIMERJAJ: pravičen

Besedje16
provičnu [im. ed. s] gl. pravičen ♦ P: 1 (TAr 1562)
Število zadetkov: 21