Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
práviti -im nedov. in dov. (á ȃ)
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho praviti / praviti si šale, zgodbe pripovedovati / ekspr. take je pravil, da so se vsi smejali
b) z jezikovnimi sredstvi: v zadnjem pismu je nekaj pravil o nesreči
c) s čim sploh: z gibi, očmi ji je pravil, naj zbeži; to mi je pravil s prsti, ker je gluhonem
2. v sedanjem času izraziti misel
a) z govorjenjem: mož prikima in pravi: Da, jutri / na to ne pravi nič, samo pogleda ga / v ljudskih pesmih tako ji pravi, govori / sam pri sebi pravi: prav imate / kaj praviš? Nisem dobro razumel
b) z jezikovnimi sredstvi: avtor pravi na koncu članka, da se bo spor mogoče še uredil po mirni poti; pisec pravi dalje, da bo to odkritje močno pospešilo gospodarski razvoj / kako že pravi naš pesnik / časopis pravi, da vode upadajo; legenda pravi, da sta iz njunih grobov zrasli vrtnici
// nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: prah na pohištvu pravi, da že dolgo ni bilo nikogar tu; sonce mu pravi, da se bliža čas kosila; številke pravijo, da imamo izgubo / ekspr. ogledalo mu pravi, da se je postaral
3. nav. ekspr. trditi1, izjavljati: če on pravi, bo že res; ali po vsem tem še praviš, da se motim / statistiki pravijo, da število nesreč narašča / rad sem jo imel, ne pravim, da ne ne tajim
4. govoriti, pripovedovati: pesem je pravil na pamet; rada jim pravi pravljice
// nav. 3. os. izraža negotovost trditve, kot jo določa dopolnilo: pravijo, da je bolan, pa ne vem / ekspr., z oslabljenim pomenom slišal sem praviti, da gre v drugo službo
// nav. 3. os. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje: vsak človek, pravijo, je vreden spoštovanja; pravijo, da pogosto uživanje zdravil ni dobro
5. biti nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo: kako že pravi pregovor; dobro preberi, kaj pravi tretja točka dopisa / ta teorija pravi drugače
6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača; kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel
// uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk / nar. France mi pravijo, pišem se pa Bučar France mi je ime
7. ekspr. dajati, povzročati glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: s coklami pravi cok, cok; zvon pravi bim bam; krava pravi mu
8. v medmetni rabi, navadno v zvezi pravim ti, vam izraža
a) trdno prepričanost: vse boš dobil nazaj, ti pravim / lastno mater bi prodal, če vam pravim
b) opozorilo, svarilo: pravim ti, še enkrat dobro premisli / kaj ti pravim, hitro se skrij
// poudarja povedano: kakšna lepa polja so to, ti pravim; bilo je hudo, ti pravim; le jej, če ti pravim
// uvaja določeno spoznanje, pravilo: saj pravim, čim večji revež je človek, tem bolj ga tepe nesreča
// v zvezi kaj praviš izraža dvom, vprašanje: kaj praviš, ali se bo pozdravil; kaj praviš, ali bi šli
● 
ekspr. saj ni da bi (človek) pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. pravi to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. ti boš to meni pravil, ko še nič naredil nisi ne moreš me učiti, kaj je prav, bolje; nimaš (moralne) pravice, da bi mi kaj očital; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; star. iz roke zna praviti napovedovati usodo, prerokovati; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. ga vidiš, kakšne mi nazaj pravi mi ostro odgovarja, ugovarja; ekspr. to samo tako pravi tega ne misli resno; tega ne misli narediti, uresničiti; ekspr. ni mi treba praviti, da je dovoljenje prav dobro izkoriščal samo po sebi se razume; večkrat je tako pijan, da mački botra pravi da se ne zaveda, kaj dela; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
    práviti se brezoseb.
    1. nav. ekspr. biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: jutri se pravi nikoli; tako govoriti se pravi iz človeka se norčevati / zdaj si slišal, kaj se pravi dobro govoriti rusko
    // poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se pravi lakota; on že ve, kaj se pravi delati hišo
    2. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: pri hiši se pravi pri Grudnu; dobro se pravi po nemško gut / vasi se pravi Mlačevo
    3. uvaja
    a) dodatno, natančnejšo izrazitev, opredelitev česa: bilo je leta 1988, se pravi, pred 34 leti; pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke
    b) drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: nisem je več videl, to se pravi: videl sem jo, pa le od daleč; Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave
    4. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo: nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj / če je tako, se pravi, da gremo jutri na pot
    ● 
    razloži mi, kaj se pravi: brati med vrsticami pomeni; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev
Celotno geslo Sinonimni
práviti -im nedov. in dov.
1.
kaj o čem z jezikovnimi sredstvi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
2.
čemu z imenovalniškim določilom označevati določeni predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo
SINONIMI:
reči, knj.izroč. imenovati, star. rekati, star. veleti
3.
komu z imenovalniškim določilom uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek
SINONIMI:
reči, knj.izroč. imenovati, star. rekati
4.
kaj 3. os. izraža, da je kaj nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo
SINONIMI:
5.
kaj v sedanjem času, 3. os. mn. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje; izraža negotovost trditve
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni
práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.
3.
navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.
4.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.
5.
navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?
6.
kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.
7.
čustvenostnov oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.
Pravopis
práviti -im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|
práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
Celotno geslo Frazeološki
práviti Frazemi s sestavino práviti:
pijàn, da máčki bótra právi
Celotno geslo Etimološki
práviti prȃvim nedov. in dov.
Pleteršnik
práviti, prȃvim, vb. impf. (ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du?nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
Prekmurski
pràviti právim nedov.
1. praviti, govoriti: Ár, ká ſze ſzkrivoma godijo od nyih, grdou je eſcse praviti KŠ 1771, 584; Margêca, zácso praviti, pa sze AI 1875, kaz. br. 7; po vöri právim, pravicſen poſztáne cslovik TF 1715, 19; Zaiſztino právim tebi KŠ 1754, 143; Iſztino právim vu Kriſztuſi KŠ 1771, 467; Právis kaiſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; Zakaj právis nám, i nej, meni KŠ 1754, 167; Szvéti Pavel na pervom táli tak právi TF 1715, 3; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; Lejhko záto, ka tvoj nepriáteo právi, ka KŠ 1754, 10a; gde a) právi, ka je a. Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Drügi csednejſi pojbár právi nyemi KM 1790, 18; Tou tak právi Kriſztus pri Mátaji SŠ 1796, 8; Zaka právi te neveren preklétsztvo na Bôga TA 1848, 8; No, no právi Jo'zef szmejom AI 1875, kaz. br. 7; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tak vcſimo ino právimo mi TF 1715, 19; ſz. piſzmo, ſtero mi právimo, ka je od zacsétka csiſzto obdr'záno KŠ 1771, A2b; i dönok právis KŠ 1754, 20; Kakda právite düsi mojoj, naj leti na goré TA 1848, 9; te dobi kai one obeicſejo ino právio TF 1715, 44; Jaj onim, ſteri to hüdo dobro právijo KŠ 1754, 56; I po Proroki to pravio, Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; Vnogi právijo: Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo AI 1875, kaz. br. 3; Nepravi nikaj vučiteli BJ 1886, 5; I csi bode vama ſto kaj pravo, povejta KŠ 1771, 67; Vnogo ji bode pravilo vonom dnévi KŠ 1771, 23; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; Glédali ſzo záto eden na drügoga vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Ár i po'zelejnya ne bi znao, ka je grejh, da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili vu ſzebi KŠ 1771, 9; i kricsao je govorécsi: té je bio, koga ſzam pravo KŠ 1771, 265; tou ſzi iſztino právila KŠ 1771, 275; Pravo je záto Jezus KŠ 1771, 293; pravo je Lajos KM 1790, 20; Ádami je pa pravo KM 1796, 7; Boug je pravo SIZ 1807, 7; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VII; Vnogokrát nyemi je oča pravo, ka BJ 1886, 8; právila je: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Mati etak je právila dejteti KAJ 1870; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7
2. imenovati, imeti koga za kaj: Jezus nyemi je pa erkao: ka me právis dobroga KŠ 1771, 133; Pilátus pa veli: koga právite krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 152; je pitao vucsenike ſzvoje koga me právijo lidjé biti KŠ 1771, 127; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; vrági dávamo i nyega ſztvoritela etc. právimo KŠ 1754, 17
pràviti se právim se
1. imenovati se: eden zti dvanájſzet, ki ſze právi Judas Iskariotes KŠ 1771, 88
2. praviti se, govoriti se: ka ſze vu nyegovoj naturi od nyega právi KŠ 1754, 16; onim pa, ki ſzo zvüna, vu prilikaj ſze nyim vſza právijo KŠ 1771, 112
právleni -a -o govorjen, povedan: Lüſztvo je pa zednákov pámetjov poſzlüſalo ona, ſtera ſzo od Filippa právlena KŠ 1771, 364; ka ſzo vſza ona, ſtera ſzo vu Proroczki Knigaj, ali od Kriſztuſſa právlena KM 1796, 84
Vorenc
praviti nedov.F23, accredereverovati kar eden pravi; celeusma, vel celeumateh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorarekai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicererezhi, povédati, praviti; enarrarepo redu praviti, perpovédati; fabularibaiſmi praviti, bajati [str. 83]; fabularibajati, baiſni praviti [str. 82]; hariolanskateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infittakrat on pravi; infulcirenotar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquiojeſt pravim; inquis, -tipraviṡh: inquiton pravi; jaculus, -liena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryumeni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrareperpovédati, po redu praviti; praedicaturſe povſód pravi; praedicerepoprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensereperpovédati, praviti; recitareglaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrareṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicarepogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae estkakòr ſe pravi
Svetokriški
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči: mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
Besedje16
praviti glag. dvovid. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
praviti
Bovški
praviti nedov.
Celotno geslo Kostelski
pravitipˈraːvėt -ėn nedov.
Besedje16
od praviti gl. odpraviti ♦ P: 1 (TT 1557)
Celotno geslo Vezljivostni
práviti se -im se nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja, brezosebno
1.
v oslabljenem pomenu kaj pomeniti kaj
Jutri se pravi nikoli.
2.
v oslabljenem pomenu čemu/pri čem poimenovati se kot kaj
Vasi se pravi Hrastje.
3.
kot vez kaj biti označeno kot kaj
Pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke.
4.
v oslabljenem pomenu kaj pomeniti kaj
Nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj.
Besedje16
praviti se glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Število zadetkov: 17