Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
izprašíti -ím tudi sprašíti -ím dov., izprášil tudi sprášil (ī í) odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače
 
šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s strogim ravnanjem bo dosegel, da sin ne bo več lahkomiseln
    izprašèn tudi sprašèn -êna -o: izprašena obleka, posteljnina; prim. sprašiti
SSKJ
iztepálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za iztepanje: obesiti preprogo na iztepalni drog; iztepalni stroj
SSKJ
iztépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepati prah iz obleke; iztepati s palico / iztepati odejo, preprogo
  2. 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepati otrokom trmo
    ● 
    šalj. iztepati komu hlače tepsti ga; prim. stepati
SSKJ
klófati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. iztepati, iztresati: na dvorišču klofa / klofati odejo, preprogo
SSKJ
mêtlica tudi metlíca -e ž (é; í) 
  1. 1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
     
    muz. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben
  2. 2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
  3. 3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
  4. 4. nav. mn., žarg., avt. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec
SSKJ
odéti odénem dov., odêni odeníte (ẹ́) namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / redko odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd
// knjiž. obleči: odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti
● 
knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo
    odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom  izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen
    odevèn -êna -o zastar.: odevena v drag plašč
    odét -a -o: v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet
SSKJ
ovòj -ôja (ȍ ó) 
  1. 1. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti ovoj s časopisa; celofanski ovoj; ovoj iz svilenega papirja / s police je vzel v ovoj zavito preprogo; pren., knjiž. ovoj megle, somraka
  2. 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme: ovoj semena / ovoj sviloprejke; pren., knjiž. do takrat smo živeli zaviti v ovoj
  3. 3. redko paket, zavoj: pod pazduho je držal velik ovoj
  4. 4. knjiž. kuverta, ovojnica: zalepiti ovoj / iz žepa vzame pisemski ovoj z denarjem
    ● 
    zastar. ogrnila si je ovoj okrog ramen ogrinjalo, ogrinjalko; knjiž., redko mavčni ovoj mavčni povoj
    ♦ 
    elektr. ovoj osnovni del navitja; fiz., kem. elektronski ovoj skupek vseh elektronov, ki obdajajo atomsko jedro
SSKJ
partêr -ja (ȇ) 
  1. 1. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču: parter ima dvajset vrst sedežev; sedeti v parterju / pog. dobil je parter parterni sedež
    // ekspr. parter je navdušeno ploskal ljudje v parterju
  2. 2. knjiž., redko pritličje: stanovati v parterju
  3. 3. šport. s posebno preprogo prekrita tla za telovadbo na tleh: tekmovalci so vadili na parterju / bradlja, krogi in parter
SSKJ
pogrníti in pogŕniti -em dov. (ī ŕ) 
  1. 1. dati, položiti pogrinjalo na kaj: pogrniti posteljo / pogrniti mizo pripraviti za serviranje hrane
    // pogrniti prt
     
    ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju
    // s pokrivanjem, zakrivanjem zavarovati pred čim: hitro je pogrnil prepotene konje; pogrnila je speče otroke / pogrniti preprogo po tleh razgrniti
  2. 2. pog., ekspr. pasti, telebniti: spotaknil se je in pogrnil; na ledeni poti je večkrat pogrnil / preh. nekaj časa se je prepiral z njim, potem ga je pa pogrnil po tleh prevrnil
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že drugič je pogrnil pri matematiki; bil je leto starejši od njih, ker je enkrat pogrnil
    pogŕnjen -a -o: s prtom pogrnjena miza; belo pogrnjena postelja; tla so pogrnjena s papirjem
     
    sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane
SSKJ
pokozláti -ám dov. (á ȃ) nizko pobruhati: pokozlati preprogo
    pokozlán -a -o: bil je blaten in pokozlan
SSKJ
pokríti -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ) 
  1. 1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko
    // dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom
    // na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili
  2. 2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo
  4. 4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj
    // publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico jugoslovanskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin
    ● 
    knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil
    pokríti se dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom
    pokrít -a -o deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom
    // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda
    ● 
    pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti
    ♦ 
    arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho
SSKJ
potacáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. pohoditi, pomendrati: vse rože bodo potacali / v gneči so ga ljudje potacali / z umazanimi čevlji potacati preprogo umazati, zamazati
SSKJ
predpósteljen -jna -o prid. (ọ̑) navadno v zvezi predposteljna preproga manjša preproga za pred posteljo: iztepati predposteljno preprogo
SSKJ
prekríti -kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ) 
  1. 1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine
    // dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: prekriti mizo, posteljo; prekriti tla s preprogo / prekriti oko z obvezo
    // ponovno pokriti: prekriti streho / prekriti z opeko, skodlami / hlev so že prekrili
  2. 2. narediti, da je kaj (v celoti) nevidno: prekriti jamo z vejami, ograjo z lepaki; prekriti ploskev z voskom / oblak je prekril sonce
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na (vsem) površju česa: sneg je prekril gore / grob je prekrila trava prerasla
    // kožo so ji prekrili mozolji / noč je prekrila zemljo
    ● 
    ekspr. marsikaj je prekrila pozaba se je pozabilo; redko žalost je znala prekriti prikriti
    prekrít -a -o: z žametom prekrita klop; prekrita streha; veje so bile prekrite s snegom
     
    ekspr. bil je prekrit z ranami imel je veliko ran; rastlina je prekrita z bodicami ima bodice
SSKJ
prepróga -e ž (ọ̄) 
  1. 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
  2. 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
    ● 
    leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
    ♦ 
    tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih
SSKJ
preprógar -ja (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec preprog: kupiti preprogo pri preprogarju
SSKJ
razgrínjati -am nedov. (í) 
  1. 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo
    // metulj razgrinja krila
    // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
  2. 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
  3. 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje
    // razmikati: razgrinjati veje
  4. 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
     
    publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih
    razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom  
    1. 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
    2. 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla
SSKJ
razgrníti in razgŕniti -em dov. (ī ŕ) 
  1. 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati
    // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto
  2. 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso
  3. 3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe
    // razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti
  4. 4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti
     
    urb. razgrniti zazidalni načrt
  5. 5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil
    razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom  
    1. 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle
    2. 2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi
      ● 
      knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo
    razgŕnjen -a -o: razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi
SSKJ
razstréti -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo
// razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja
    razstŕt -a -o: pred posteljo razstrta koža
SSKJ
sprostréti -strèm dov., sprostŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razprostreti, razširiti: sprostreti peruti / sprostreti roke v pozdrav / sprostreti preprogo / oblaki so se sprostrli čez nebo
    sprostŕt -a -o: ptič s sprostrtimi perutmi
Število zadetkov: 30