Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dremàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan / dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč
    dremávo prisl.:
    dremavo pripovedovati
Celotno geslo eSSKJ
hjà in hjá medmet
    1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
    2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
      2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
    3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
      3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
    4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
      4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
SSKJ²
hlípati -am tudi -ljem nedov. (ī)
sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo
// sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha
● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo
    hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku
    kolcati se: hlipalo se mu je
    hlipáje :
    hlipaje govoriti, zajokati
    hlipajóč -a -e:
    hlipajoč glas, jok
SSKJ²
impresíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive / stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo
Pravopis
impresíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zelo ~a podoba; ~e besede prepričljive; Stanje po katastrofi je zelo ~o pretresljivo, presunljivo
impresívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Celotno geslo Etimološki
krȋk -a m
Celotno geslo Frazemi
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
Celotno geslo Vezljivostni G
pískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na piščalko
/Pogosto/ piska (svojo najljubšo melodijo).
2.
kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ piskala.
3.
kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Zna piskati /na list in na prste/.
SSKJ²
presunljív -a -o prid. (ī í)
1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje
b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo
2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled
● iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika
    presunljívo prisl.:
    presunljivo jokati; presunljivo piskati, zakričati; presunljivo pogledati; iron. ta motiv ni presunljivo nov
Pravopis
presunljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ jokati; poud. ~ zakričati |predirljivo|
Celotno geslo Sinonimni
presunljívo prisl.
GLEJ SINONIM: pretresljivo
SSKJ²
tožíti in tóžiti -im nedov. (ī ọ́)
1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: otroci radi tožijo; tožiti sošolce učitelju; tožili so ga očetu, da se potepa / odvaditi koga tožiti
2. pravn. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na sodišču: ker mu denarja ni hotel vrniti, ga je tožil; iti koga tožit; tožiti koga za očetovstvo, odškodnino; tožil jo je zaradi razžaljenja časti
3. nepreh. z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenec je začel tožiti; vso noč toži; glasno, presunljivo tožiti / ekspr.: glas zvona toži; veter toži v golih vejah; brezoseb. med ločjem je tožilo in klicalo
4. govoriti, pripovedovati komu o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: preveč ponosen je, da bi tožil; ekspr. kaj bi tožil, bo že bolje / tožili so, koliko dela imajo / v pismih samo toži / knjiž.: tožiti komu svojo nesrečo, žalost razkrivati; toži o lakoti izraža potrebo po jedi; nič ni tožil za večerjo izražal potrebe, da bi jo dobil; toži po materi izraža žalost zaradi izgube matere; toži nad svojo usodo se pritožuje
    tožíti se in tóžiti se
    1. pravn. reševati pravni spor na sodišču kot toženec ali tožnik: toži se s sosedom zaradi meje; pogosto se toži
    2. s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi s po čutiti močno željo po ponovnem bivanju kje, v bližini koga: toži se mu po domu, gorah; toži se mu po prijateljih / star.: toži se mu po domači hrani rad bi jo jedel; toži se mu po prepiru rad bi se prepiral; toži se mu za starimi časi želi si, da bi se vrnili
    3. nepreh., star. čutiti domotožje: v tujini se mu je tožilo; morali so ga peljati domov, ker se mu je preveč tožilo
    tožèč -éča -e:
    govoriti s tožečim glasom
    ♦     pravn. tožeča stranka stranka, ki zahteva rešitev pravnega spora na sodišču; prisl.: jastreb tožeče pivka
    tóžen -a -o:
    pogovoriti se s toženim otrokom
    ♦     pravn. tožena stranka stranka, proti kateri je vložena tožba
Celotno geslo Vezljivostni G
žvížgati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).
2.
kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.
Število zadetkov: 13