Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'
    digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
    1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
    2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
    digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
    videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
    digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
    fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
    digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
    fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
    digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
    kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
    digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
    pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
SNB
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón
    elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
    2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
    elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
    konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
    elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
    2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
    elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
    elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
    elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
    elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
    elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
    2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
    elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
    1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
    2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
    elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
    spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
    elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
    naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
    elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
    elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
    slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
    elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
    elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
    elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
    tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
    elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
    pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
    elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
    trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
    elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
    nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
SNB
é-podpís -a m (ẹ̄-ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, elektronski podpis: zakon o e-podpisu; Za potrebe uveljavljanja direktive o e-podpisu so ustanovili odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov članic E ↑é- + (↑)podpís
SSKJ
nalóga tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom  
  1. 1. kar mora kdo storiti, opravljati
    1. a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem
    2. b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga
    3. c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje sovražnika
    4. č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo
      // kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije
      ●       publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje
  2. 2. pismeni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga
    // šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
    ♦     geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja
SNB
nárkotést -a in nárko tést -- -a m (ȃ-ẹ̑)
preveritev vsebnosti narkotikov v organizmu: Narkotest je potrdil, da je oseba pod vplivom narkotikov E ↑nárko… + (↑)tést
SSKJ
prevérba -e ž (ẹ̑) redko preveritev: preverba podatkov ni bila potrebna
SSKJ
preverítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preveriti: preveritev podatkov / preveritev znanja
SSKJ
prevérjenje -a s (ẹ̑) preveritev: preverjenje podatkov
● zastar. po svojem trdnem preverjenju je bil velik mojster prepričanju
SSKJ
šólski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na šolo
    1. a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli
      // Slovenski šolski muzej
    2. b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja
      // šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina
    3. c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče
  2. 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko
    ●     ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja
    ♦     rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice
    šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo
Število zadetkov: 9