Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čisto1 (čistu, čisto) prislov
1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu
TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi
Celotno geslo eSSKJ16
dobro2 (dobru, dobro) prislov
1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)
Celotno geslo eSSKJ16
duh2 -a samostalnik moškega spola
1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava
1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Svetokriški
luštno prisl. prijetno, radostno: zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali ǀ vſe lahku, inu lushtnu ym bò naprej prishlu ǀ koku lushtnu je v'ogni prebivat → lušten
Prekmurski
mentǜvanje -a s rešitev: Me mentüvanje vnogo, Nej bilo prijétno BKM 1789, 192
Prekmurski
moléjnje -a tudi molenjé tudi moljenjé -á s mo-litev: Szprávlajmoſze na ſzmrt v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8; Z-molejnyem i z-vöroſztü-vanyem SŠ 1796, 33; bojdi eto moje molenyé KŠ 1754, 223; Tebé ſze priſztája vſzáko molenyé BKM 1789, 364; Tak Ti bode prijétno moje Molenyé BRM 1823, 313; Naj sze to moje molênye Dopádne KAJ 1848; Krátki moudus molenyá KŠ 1754, 152; pod obrázom dúgoga molenyá KŠ 1771, 241; V-peszmi, i molênyi KAJ 1848, 386; Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25
Prekmurski
násladno prisl. prijetno: Náſzladno ſzte 'ziveli na zemli KŠ 1771, 753
Prekmurski
oslájšati -am dov. osladiti, narediti bolj prijetno: Bojdmo dobri med szebom, edendrügomi oszlájsajmo bridki 'sitek KOJ 1845, 82
Celotno geslo Hipolit
perjetno prislov

GLEJ: prijetno

Pleteršnik
prépren, m. neka zel v hribih z močno in prijetno dišečimi koreninami, GBrda, (= ilka, Angelica?).
Pleteršnik
priję́tən, -tna, adj. angenehm; p. duh, prijetna sapa, prijetno življenje.
Prekmurski
prijéten tudi priéten -tna -o prid.
1. prijeten, ki ima, kaže pozitivne lastnosti: Da tak tebi vuvſzem Prijéten osztánem KŠ 1754, 248; Oh priétni Jezus KŠ 1754, 237; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; Hlápcze opominaj, naj boudo vu vſzem priétni KŠ 1754, 66; stere je náſz ſzebi zoubſztom prietne vcsino SM 1747, 21
2. ki ugaja, je všeč: ſzáda ino je priétni pred nye ocſmi KM 1783, 6; ki ſze ga boji, priéten nyemi je KŠ 1771, 374; i prijéten bode ete ſz. Áldov KM 1783, 131; na vékſe on je vſzejm prijéten KM 1790, 36; Csi ſzem li prijéten Tebi BRM 1823, 10; Nikſa gnila rejcs .. naj bou priétna poſzlüſávcszom KŠ 1754, 44; I priétna je bila eta rejcs pred vſzov vno'zinov KŠ 1771, 357; Ár je hiſtvo ſzvéto edna poſtena, Bougi priétna, ſztáva SIZ 1807, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; ako scsés videti, koje Bogu drágo i lüdem prietno SM 1747, 87; Da vſze moje delo Tebi bou prijétno KŠ 1754, 248; dokecs je prijétno k-pokouri vrejmen KM 1783, 134; od koga bole Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; i brs za volo Simon Máguſa, priétnoga Nero Czaſzari KŠ 1771, 700; Túl korátov je nê kâ prijétnoga KAJ 1870, 10; poſztavte tejla vaſa na áldov priétni Bougi KŠ 1771, 475; Oni ſzo ti priétni bili BKM 1789, 83; i záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8; kaiſzo tákove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Naj boudo priétne tebi ricsi vüſzt moji KŠ 1771, 147; da Tebi moja dela priétan boudo TF 1715, 46; dobra dela ſzo, ſtera ſzo Bougi prijétna KMK 1780, 97; Ár hrána náſz Bougi priétne ne vcſini KŠ 1754, 211; Jelo pa náſz priétne Bougi ne vcsini KŠ 1771, 505
3. ki prinaša veselje, zadovoljstvo: Predgat leto Goſzpodnovo to priétno KŠ 1771, 176; Ár právi: vu priétnom vrejemni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; Jasz sze pa, Goszpodne, k tebi molim v prijétnom vrêmeni TA 1848, 54; ali za volo z-Bogom zmérjenoga, ſzo priétna KŠ 1754, 81
prijétnejši tudi priétnejši -a -e prijetnejši: I drügim de prijêtnêsi, Ki povszéd csedno gucsi KAJ 1848, 276; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; I pred Bougom je tüdi priétnejsa edna lejpa peſzen BKM 1789, 4b; tüvárissiczo, ali mojim ocsem prijetnejse nej ſzam nindri mogao nájdti SIZ 1807, 19; nego szi to bougso, Bougi prijétnejso voro preberé KOJ 1845, 80
Celotno geslo Hipolit
prijeten (perjeten, prijeten) pridevnik

PRIMERJAJ: prijetno

Prekmurski
prijétno tudi priétno prisl. prijetno: Dobro povrnouti roditelom je dobro i priétno KŠ 1754, 33
Celotno geslo Hipolit
prijetno (perjetno, prijetno, prjetno) prislov

PRIMERJAJ: prijeten

Celotno geslo Hipolit
prjetno prislov

GLEJ: prijetno

Prekmurski
slàdko tudi slàtko prisl. sladko, prijetno: Da bi ſzi Pocsinouti ſzlatko mogli KŠ 1754, 261; In zaſzpim ſzlatko BKM 1789, 382; ſzta ſzi ſzlatko zgucsávala KM 1796, 22; Katika je sladtko spála BJ 1886, 11
Svetokriški
sladko prisl. 1. sladko: kar je bilu grenku nam pride slatku 2. prijetno: Koku tedaj je mogla ta Neveſta taku slatku saſpati ǀ kakor ta belli, inu zhisti labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje ǀ slatku nemorio jeſti, inu pyti, Kadar taisti dan obeniga nej ſo ogolufali ǀ G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla ǀ kadar drugi dan ſo imeli ſodit, inu rihtat Petra, on je ſlatku ſpal primer.> meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim, veliku ſlatkejshj Eliogabulus krajl je leshal na gartroshah
Pleteršnik
vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
Število zadetkov: 23