- miniaturni oder v obliki lesenega okvirja z ilustracijami za pripovedovanje zgodb, po izvoru iz Japonske
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sprotni
butáj samostalnik moškega spola
Terminološka
Digitalno zgodbarjenje
Pri interpretaciji kulturne in naravne dediščine se čedalje bolj uporabljajo nove tehnologije. Pripovedništvo (ang. storytelling ), ki temelji na novih tehnologijah, so v angleščini poimenovali z neologizmom storyteching . V slovenščini problem nastane zaradi dolgih besednih zvez, ki nadomeščajo enobesedni izraz. Pojavil se je že en enobesedni termin, in sicer pripotehnovanje . Ali bi bil primeren ustreznik za angleški termin storyteching ?
Pri interpretaciji kulturne in naravne dediščine se čedalje bolj uporabljajo nove tehnologije. Pripovedništvo (ang. storytelling ), ki temelji na novih tehnologijah, so v angleščini poimenovali z neologizmom storyteching . V slovenščini problem nastane zaradi dolgih besednih zvez, ki nadomeščajo enobesedni izraz. Pojavil se je že en enobesedni termin, in sicer pripotehnovanje . Ali bi bil primeren ustreznik za angleški termin storyteching ?
Jezikovna
Imena večbesednih srednješolskih predmetov, maturitetnih predmetov in kurikularnih področij
Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.
Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?
Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.
Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."
Celotno geslo
Sprotni
Terminološka
Konfabulacija
V sodobnem času se v literarni vedi pogosto uporablja termin zgodba (tudi fabula ), ki mu angleščini najpogosteje rečejo narrative in v literarnem delu označuje dogodke, ki si smiselno sledijo. K vprašanju mu je spodbudila monografija o ustvarjalkah, ki vsebuje kratke opise njihovega življenja in dela, vendar to s stališča literarne vede niso zgodbe , saj vsebujejo tudi izrazite subjektivne elemente, interpretirajo življenje in delo ustvarjalk in kadar je na voljo premalo stvarnih podatkov, ta prazna mesta ali vrzeli zapolnjujejo s stereotipi in podatki, ki ne ustrezajo stvarnim dejstvom, tj. s konfabulacijo . Zanima me, če lahko ta termin uporabljam tudi v literarni vedi ali bi bilo bolje uporabiti kak drug termin. Lahko uporabim tudi glagol konfabulirati ?
V sodobnem času se v literarni vedi pogosto uporablja termin zgodba (tudi fabula ), ki mu angleščini najpogosteje rečejo narrative in v literarnem delu označuje dogodke, ki si smiselno sledijo. K vprašanju mu je spodbudila monografija o ustvarjalkah, ki vsebuje kratke opise njihovega življenja in dela, vendar to s stališča literarne vede niso zgodbe , saj vsebujejo tudi izrazite subjektivne elemente, interpretirajo življenje in delo ustvarjalk in kadar je na voljo premalo stvarnih podatkov, ta prazna mesta ali vrzeli zapolnjujejo s stereotipi in podatki, ki ne ustrezajo stvarnim dejstvom, tj. s konfabulacijo . Zanima me, če lahko ta termin uporabljam tudi v literarni vedi ali bi bilo bolje uporabiti kak drug termin. Lahko uporabim tudi glagol konfabulirati ?
Terminološka
Na zgodbah temelječa metodologija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin story-based methodology , ki na področju poučevanja tujih jezikov označuje metodo poučevanja, pri kateri se tuji jezik usvaja preko učiteljevega pripovedovanja zgodb, pri čemer učenčevo razumevanje zgodbe temelji na predznanju in se opira na kontekst, slike ter geste pripovedovalca. Za obravnavani angleški termin sem zasledila naslednje slovenske ustreznike: na zgodbah temelječa metodologija , na zgodbah temelječ pristop k poučevanju , zgodbena metodologija poučevanja , metoda poučevanja z zgodbo , narativna metoda , metoda pripovedovanja in poučevanje s pripovedovanjem . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin story-based methodology , ki na področju poučevanja tujih jezikov označuje metodo poučevanja, pri kateri se tuji jezik usvaja preko učiteljevega pripovedovanja zgodb, pri čemer učenčevo razumevanje zgodbe temelji na predznanju in se opira na kontekst, slike ter geste pripovedovalca. Za obravnavani angleški termin sem zasledila naslednje slovenske ustreznike: na zgodbah temelječa metodologija , na zgodbah temelječ pristop k poučevanju , zgodbena metodologija poučevanja , metoda poučevanja z zgodbo , narativna metoda , metoda pripovedovanja in poučevanje s pripovedovanjem . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Zgodbarjenje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin storytelling , ki označuje veščino komuniciranja, pri kateri pripovedovalec podaja zgodbo skupini poslušalcev, pri čemer skuša z različnimi retoričnimi sredstvi čim bolj pritegniti njihovo pozornost. Pojavlja se predvsem na področju turizma in marketinga. V slovenskem jeziku se pojavljata ustreznika pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin storytelling , ki označuje veščino komuniciranja, pri kateri pripovedovalec podaja zgodbo skupini poslušalcev, pri čemer skuša z različnimi retoričnimi sredstvi čim bolj pritegniti njihovo pozornost. Pojavlja se predvsem na področju turizma in marketinga. V slovenskem jeziku se pojavljata ustreznika pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Število zadetkov: 7
Dostopnost