Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
decimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo
// knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo
    decimíran -a -o:
    ostanki decimiranega polka
SSKJ²
grešíti -ím dov. in nedov., gréši (ī í)
1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh
2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti
// narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo
Pravopis
grešíti -ím dvovid. gréši -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít; grešênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) proti komu/čemu ~ ~ četrti božji zapovedi; poud. ~ ~ postavi |kršiti zakon, predpis|; poud. grešiti zoper koga/kaj ~ ~ bonton |kršiti pravila lepega vedenja|; poud. grešiti nad kom ~ ~ človekom |prizadejati komu krivico|
Celotno geslo Etimološki
hábiti hȃbim nedov.
SSKJ²
hotéti hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čəm] čèš [tudi čəš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem)
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim, hočem biti gospodar v hiši; z njim noče imeti nobenega opravka; oče mu noče izročiti posestva; ni me hotel spoznati; on hoče storiti to; otrok se noče učiti / s poskusom so hoteli dognati, če je teorija pravilna; ravnokar vam je hotel telefonirati / že večkrat smo vam hoteli kaj dati; spet bi hotel biti srečen želel / elipt., v glavnem stavku človek marsikaj hoče, a ne more vsega uresničiti; saj veš, zakaj hočem (iti) v tujino; v odvisnem stavku: lahko daš, kar sam hočeš (dati); ne gre, da bi hodil, kadar in kamor bi hotel; ni se mogel upijaniti, četudi je hotel / pa pojdi, če hočeš; udaril sem te, ne da bi hotel; pren. odprl sem knjigo, kjer se je sama hotela; pesn. srce, kam hočeš
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: hočejo, da bi bil jaz gospodar; po vsej sili so hoteli, da bi jim izdal tovariše; tako bo, kot jaz hočem / ali hočeš, da ga pokličem / elipt.: če hočeš, ti preberem kako pesem; pomagala jim je, dokler so hoteli; ubogati jo boš moral, kadar bo hotela
// ekspr. izraža možnost uresničitve česa, navadno nezaželenega: glej ga, vse mi hoče pojesti; ali res hočeš, da plačava kazen zaradi tvoje lahkomiselnosti
// ekspr., v zvezi z bi izraža omiljeno zapoved, prošnjo: bi mi hotel dati vode; ali bi se hotel malo lepše obnašati
2. imeti voljo, željo, zahtevo po čem: hoče več prostega časa; otrok hoče kruha; hoče novo obleko; ali hočeš večerjati, večerjo / v vljudnostnem vprašanju »Hočete še malo vina?« »Prosim.« / hočejo ga za predsednika; njo hoče za ženo / za to delo hoče preveliko plačilo zahteva; pog. koliko hočeš za hišo koliko jo ceniš; pren. vojna hoče žrtev
// ekspr., z dajalnikom, navadno v zvezi s kaj, nič delati, prizadejati, navadno kaj slabega: kaj se jeziš, kdo ti pa kaj hoče; pustite človeka, če vam nič noče / hoče mu samo dobro prizadeva si za njegovo korist
3. nav. ekspr., navadno v nikalni obliki, z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: dežja noče biti; te noči noče in noče biti konec; jed se noče ohladiti; otroci se niso in niso hoteli prebuditi; ko bi sonce že hotelo zaiti; brezoseb. noče se zdaniti / mokra drva nočejo goreti; otrok noče rasti
4. ekspr., z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja: prestregel sem ga, ko se je hotel zrušiti s konja; elipt. odpravili smo se, ko je sonce že hotelo za goro / obleka se hoče že trgati; čeprav se mu je že hotelo dremati, je pogovor slišal; brezoseb., pog. slabo mi če biti / hoteli so popokati od smeha; od strahu ji je hotela zastati kri v žilah
5. pog., v vprašalnem stavku, z nedoločnikom izraža možnost, negotovost, nujnost: kaj č(e)mo mu pa dati kaj (naj) mu pa damo, kaj bi mu pa dali; ali č(e)mo iti; kako ti čem pomagati; ne vem, če jim čem sporočiti / elipt. molčal sem, kaj sem pa hotel
// ekspr., z vprašalnim prislovom izraža nemožnost, nepotrebnost: kako čem iti, saj nimam čevljev kako naj grem; kaj mi češ denar pošiljati, ko ga še sam nimaš kaj bi mi denar pošiljal; kako ti čem pomagati, če sam nič nimam
6. pog., ekspr., z dajalnikom, v zvezi s kaj pomagati, koristiti: kaj mi če zdaj denar, prej bi ga potreboval; kaj mi (ho)če hiša, če ne morem stanovati v njej; kaj ti če to
7. v zvezi z reči uvaja
a) povzetek bistvene vsebine povedanega: hočem reči, da to ni res; ti torej hočeš reči, da nič ne delamo / kaj hočeš reči s temi besedami
b) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, hočem reči, zelo dobro; ljudje, hočem reči, nekaj znancev, mi pravi Anton
8. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža sprijaznjenje z danim dejstvom: ukaz je, kaj hočemo; res je, kaj pa hočem, ko je res; kaj se hoče, star sem že; to je žalostno, a kaj se hoče
9. v prislovni rabi, v tretji osebi, z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost, posplošenost: kakor pač hoče, naj bo, meni je vseeno; naj stori, kakor hoče kakorkoli; naj se zgodi, kar se hoče; naj stane, kolikor hoče kolikorkoli / piše se tudi brez vejice naj stane kar hoče
● ekspr. nesreča je hotela drugače po nesreči se je zgodilo drugače; ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; pog., ekspr. »Vzemi njega za pomoč.« »Kaj če on!« v tej zadevi mi ne more nič pomagati, koristiti; pog., ekspr. spodletelo nam je, kaj č(e)mo zdaj kaj naj ukrenemo, kako naj si pomagamo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. noge ga niso hotele nositi ni mogel hoditi; star. nekateri sosedje so hoteli vedeti, da ni bil vojak so pravili, pripovedovali; ekspr. novica mu ni hotela v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ima denarja, kolikor (ga) hoče zelo veliko; pog., ekspr. če tu nismo varni, pa nič nočem prepričan sem; živim, kot drugi hočejo ne morem uveljavljati svojih želj, svoje volje; zastar. bog hotel, da bi tako ne bilo bog daj; star. še to bi se hotelo, da zapade sneg, pa nam res ni pomoči še tega bi se manjkalo, še tega bi bilo treba; največji slepec je tisti, ki noče videti; čim več človek ima, več hoče človek ni z doseženim nikdar zadovoljen; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); če hočete, če hočeš ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; ekspr. da, na te stvari gledamo, če hočete, predvsem praktično uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; hočeš nočeš to moraš napraviti hočeš nočeš izraža podkrepitev nujnosti; hočeš nočeš moraš; hotel ne hotel knjiž. hotel (ali) ne hotel, moral se je umakniti
    hotéti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    izraža voljo, željo osebka, da sam uresniči kako dejanje: videl sem, da se ji noče govoriti; ni se nam še hotelo iti dalo, ljubilo / hotelo se ji je plesa in petja / z njim so ravnali, kakor se jim je hotelo
    hoté star.:
    pospravljala je svoje reči, hote oditi
    hotèč -éča -e:
    pograbila je torbico, hoteč oditi; knjiž. dežela, hoteča se osvoboditi
    hotèn -êna -o:
    stavek je kljub hoteni jasnosti meglen; govoril je s hoteno počasnostjo; hoteno dejanje
    ♦     med. hoteni splav splav, ki ga nosečnica želi
SSKJ²
nakloníti -klónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. podariti, pokloniti: naklonil ji je lepo darilo; nikogar nima, da bi mu naklonil premoženje dal, prepustil / vso svojo ljubezen je naklonila otrokom
// preskrbeti, omogočiti: naklonil mu je dobro službo / nikoli mi ni nič naklonil / usoda jim je naklonila zmago zmagali so
2. star. nagniti2, prisiliti: k delu ga je naklonila velika potreba; nič ga ni moglo nakloniti, da bi se oženil
3. zastar. povzročiti, prizadejati: ne morejo pozabiti, kakšno sramoto jim je naklonil; nespametna ljubezen mu je naklonila žalost in sitnosti
● knjiž. samo malo časa mi še nakloni poslušaj me, sodeluj z menoj še nekaj časa; zastar. sramežljivo je naklonila glavo sklonila
    nakloníti se zastar.
    skloniti se, nagniti se: naklonila se je skozi okno; nakloniti se h komu / češnja se je naklonila na dvorišče
    // prikloniti se: nakloni se, preden odideš; igralec se je publiki globoko naklonil
    nakloníti si star.
    pridobiti si naklonjenost: zelo se je trudil, pa si je ni mogel nakloniti / nakloniti si občinstvo
    naklónjen -a -o
    1. deležnik od nakloniti: zahvaliti se za naklonjeno knjigo / ljubeči pogled je bil naklonjen možu / stranska ploskev je precej naklonjena k osnovni nagnjena
    2. navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ima, kaže pozitiven odnos do koga: predstojnik mu je naklonjen; naklonjeni so naši ureditvi; očetovsko, prijateljsko mi je naklonjen / javno mnenje jim ni naklonjeno / sreča, usoda nam je naklonjena
Celotno geslo Sinonimni
oklofutáti -ám dov.
koga prizadejati komu več zaporednih udarcev, navadno s plosko roko
SINONIMI:
dati klofuto komu, sklofutati, ekspr. dati eno okoli ušes komu, nar. ocmokati, ekspr. očofati, ekspr. oploskati, knj.izroč. preklofutati, ekspr. primazati klofuto komu, pog. pritisniti eno okoli ušes komu, nar. sklapouhati, nar. sklapouškati
Celotno geslo Vezljivostni G
poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodoval si je obraz (z jedko tekočino).
2.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
Potres je poškodoval veliko hiš.
3.
iz anatomije kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodovati si meniskus.
Celotno geslo Vezljivostni G
povzročíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti, uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Povzročil je prometno nesrečo.
2.
kdo/kaj narediti, prizadejati kaj 'kako dejanje'
Povzročil (jim) je veliko hudega.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Novica je povzročila splošno ogorčenje.
SSKJ²
prizadejáti -dêjem dov., tudi prizadém; 2. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. mn. tudi prizadejó; prizadêj in prizadèj; prizadejál (á ȇ) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l
1. povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti: mesto je potres zelo prizadejal
2. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadejati komu bolečino, žalost; prizadejati veliko krivico, škodo
● nar. otroci so ji precej prizadejali z njimi je imela veliko dela, skrbi
    prizadejáti si nedov., nar.
    prizadevati si: veliko si je prizadejal, da bi se oženil
Pravopis
prizadejáti -dêjem tudi prizadejáti prizadém dov., 2. in 3. os. dv. prizadêjeta tudi prizadésta; 2. os. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. os. mn. tudi prizadejó; prizadejánje; drugo gl. dejati2 (á ȇ; á ẹ̑) komu kaj ~ komu bolečino; pešaj. prizadejati koga/kaj Potres je zelo prizadejal mesto prizadel
Celotno geslo Sinonimni
prizadejáti -dêjem dov.
GLEJ SINONIM: prizadeti3
Celotno geslo Etimološki
prizadẹ́jati – glej zadẹ́ti
Pleteršnik
prizadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = prizadeti; p. si = prizadeti si.
Celotno geslo Sinonimni
prizadejáti si -dêjem si nedov.
GLEJ SINONIM: prizadevati si
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzbudíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj
(V njem) je vzbudil sočutje.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj povzročiti kaj 'pojav, stanje, lastnost'
Tovrstni dražljaji vzbudijo čute.
3.
iz elektrotehnike kdo/kaj povzročiti, zagnati kaj
Vzbudili so električno napetost.
4.
iz fizike kdo/kaj povzročiti, zagnati kaj
Vzbudili so fluorescenco.
Celotno geslo Etimološki
zadẹ́ti -dẹ́nem dov.
SSKJ²
zdecimírati -am dov. (ȋ)
knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so zdecimirale prebivalstvo; zdecimirati vojsko
    zdecimíran -a -o:
    zdecimirana divizija; ribe so zdecimirane
SSKJ²
zdesétkati -am dov. (ẹ̑)
prizadejati občutno številčno izgubo: nalezljive bolezni so zdesetkale otroke; ofenziva je brigado zdesetkala
    zdesétkan -a -o:
    zdesetkana čreda; zdesetkano prebivalstvo
Število zadetkov: 23