Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
kadíti se Frazemi s sestavino kadíti se:
da se je [kàr] kadílo, da se kàr kadí, lagáti se, da se kàr kadí
Celotno geslo Etimološki
nésti nésem nedov.
SSKJ²
osramočênje -a s (é)
glagolnik od osramotiti: ni ga mogel obvarovati osramočenja; prizanesti z osramočenjem
// občutek sramu: obšlo ga je osramočenje; z osramočenjem je mislil na svoje ravnanje
Celotno geslo Hipolit
perzanesti glagol

GLEJ: prizanesti

Celotno geslo Hipolit
perzenesti glagol

GLEJ: prizanesti

Pleteršnik
prizanȃšati, -am, vb. impf. ad prizanesti; schonen: p. komu; nachsehen: p. komu kaj.
Celotno geslo Pohlin
prizanašati [prizanȃšati prizanȃšam] nedovršni glagol

prizanašati, gledati skozi prste, tj. delati, da kdo za negativno dejanje ni deležen negativnih posledic

PRIMERJAJ: prizanesti

SSKJ²
prizanêsti -nêsem dov., prizanésel prizanêsla (é)
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese
2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu območju niso prizanesli so se na njem pojavljali
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti
● 
ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno
    prizanesèn tudi prizanešèn -êna -o:
    nič nam ni bilo prizaneseno; želijo si, da bi jim bilo za napake prizaneseno; otrokoma je bilo prizaneseno s kaznijo
Pravopis
prizanêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) komu/čemu za kaj ~ komu za napake; prizanesti komu/čemu z/s čim ~ staršem s skrbmi; poud.: Prizanesi mi s hvalo |Ne hvali me|; Epidemija jim je prizanesla |jih ni prizadela|
Celotno geslo Sinonimni
prizanêsti -nêsem dov.
komu narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni G
prizanêsti - nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odpustiti komu/čemu
Mati rada prizanese.
2.
kdo/kaj oprostiti komu/čemu
Prizanesli so mu (s hudimi skrbmi).
2.1.
kdo/kaj oprostiti komu/čemu
Epidemija jim je prizanesla (z umrljivostjo).
3.
kdo/kaj prisluhniti komu/čemu
Neprištevnim in zaljubljenim je treba prizanesti.
Celotno geslo Pregovori
prizanesti
V VARIANTI IZRAZOV: Bolezen ne izbira
Celotno geslo Etimološki
prizanésti – glej nésti
Pleteršnik
prizanésti, -nésem, vb. pf. nachsehen, verschonen; p. komu kazen; sovražniki nikomur niso prizanesli; prizanesi nam, o Gospod!
Celotno geslo Pohlin
prizanesti [prizanésti prizanésem] dovršni glagol

prizanesti

PRIMERJAJ: prizanašati

Celotno geslo Hipolit
prizanesti (perzanesti, perzenesti) glagol
Vorenc
prizanesti dov.F7, aquiescereſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; comparcereperſhparati, perẛeneſti, ẛaſhonati; conniuerepregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; diſsimularepregledati, neahtati, perṡeneſti, perkriti, potuho dati; ignoscereodpuſtiti, ṡaneſti, perṡaneſti, pregledati; perindulgensdobrutliu, kateri rad parṡaneſſe; suportareṡaneſti, perṡaneſti
Črnovrški
prizanesti
Celotno geslo Kostelski
prizanestipr̥ˈzaːnest -zaˈneːsen dov.
Celotno geslo Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Število zadetkov: 26