Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Betonske konst.
alkálno-silikátna reákcija -e -e ž
Kamnarstvo
alveolizácija -e ž
SSKJ²
bankrótstvo -a s (ọ̑)
gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja
Celotno geslo ePravopis
Bellevue
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bellevueja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
stavba v Ljubljani
IZGOVOR: [belví], rodilnik [belvíja]
BESEDOTVORJE: bellevuejski
Kamnarstvo
bíodegradácija -e ž
Kamnarstvo
bíooksidácija -e ž
Celotno geslo eSSKJ
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor
SSKJ²
bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice
    bôsti se 
    napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj
    ●     ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; 
prim. bodeč
Celotno geslo Vezljivostni G
bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
Farmacija
celôtni bilirubín -ega -a m
Geografija
deagrarizácija -e ž
Geografija
deforestácija -e ž
SSKJ²
degeneríranost -i ž (ȋ)
lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje
Celotno geslo eSSKJ
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]
    1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...
SSKJ²
dekadénca -e ž (ẹ̑)
1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima
2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence
Pravopis
dekadénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |umetnostna smer|; ~ družbe |propadanje, nazadovanje|
Celotno geslo Etimološki
dekadẹ̑nca -e ž
Celotno geslo eSSKJ
dežníkar dežníkarja samostalnik moškega spola [dežníkar] in [dəžníkar]
    kdor se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
SSKJ²
distrofíja -e ž (ȋ)
med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice: distrofija jetrnih, ledvičnih celic / mišična distrofija za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic
Celotno geslo eSSKJ16
dolijemljenje -a (dolijemlene) samostalnik srednjega spola
izgubljanje pozitivno vrednotenih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: (moralno) propadanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Število zadetkov: 44