dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo; Nekateri menijo, da bi morali droge dekriminalizirati in legalizirati
2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: Dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji E ← nem. dekriminalisieren iz (↑)de… + ↑kriminalizírati
Zadetki iskanja
SNB
SNB
natívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej
2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej
2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
SSKJ
nečistovánje -a s (ȃ) glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijo
♦ jur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale
♦ jur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale
SSKJ
notóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: notoričen reakcionar / notorična četrt za prostitucijo razvpita, zloglasna
♦ med. notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
// splošno znan sploh: potrdil je svojo notorično nadarjenost za glasbo; stvar je dovolj notorična, zato je ne bomo podrobneje navajali / ekspr. njegova solidnost je prav notorična
♦ med. notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
// splošno znan sploh: potrdil je svojo notorično nadarjenost za glasbo; stvar je dovolj notorična, zato je ne bomo podrobneje navajali / ekspr. njegova solidnost je prav notorična
- notórično prisl.: notorično duhovit pisatelj
SSKJ
prostitúcija -e ž (ú)
- 1. opravljanje spolnih odnosov za plačilo: prepovedati prostitucijo; ukvarjati se s prostitucijo
- 2. ekspr., navadno s prilastkom pojav, da se odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi: politična prostitucija; prostitucija v umetnosti
SNB
prostitút -a m, člov. (ȗ)
moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: moški prostituti; Prostitutke in prostituti so med svojim delom izpostavljeni številnim spolno prenosljivim boleznim E (↑)prostitútka
moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: moški prostituti; Prostitutke in prostituti so med svojim delom izpostavljeni številnim spolno prenosljivim boleznim E (↑)prostitútka
SSKJ
prostitútka -e ž (ȗ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo, vlačuga: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke
SSKJ
vlačúga -e ž (ú)
- 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: biti vlačuga; pristaniška vlačuga
- 2. slabš. ženska, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: ta vlačuga ga je že večkrat prevarala / kot psovka vlačuga umazana; star., kot luteranska psovka za katoličane vlačuga babilonska
- 3. mn., nar. kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: na vlačugah je vozil seno
SSKJ
vlačúgar -ja m (ȗ)
- 1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge
- 2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar
Število zadetkov: 9
Dostopnost