prvák -a m (á)
1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere
3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke; sestanek prvakov koalicijskih strank
// ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov
4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki
5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
Zadetki iskanja
SSKJ²
Število zadetkov: 1
Dostopnost