Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
prvi1 -a štev. prvi: ta pervi im. ed. m zhudesh je bil, de shiba v'Kazho ſe preoberne ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi im. ed. m Puſhaunik ǀ Cain je bil ta perui im. ed. m pobojnik ǀ Ta previ im. ed. m je djal, de ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content ǀ ta perva im. ed. ž je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ Ta perua im. ed. ž je utonila, ta druga ſe je sgubila ǀ ſamy volnu v'nevarnost ſe podate, kakor vasha parua im. ed. ž Mati Eua ǀ kakor je vſtal ta parva im. ed. ž beſseda je bila perneſite vina ǀ tu pervu im. ed. s je dopuszhenu, tu drugu pak je prepovedanu ǀ na mejſti tiga perviga rod. ed. m je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam ǀ sa volo pregrehe te perve rod. ed. ž shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale ǀ od parve rod. ed. ž minute nje pozhetia vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ samerka de timu pervimu daj. ed. m nej bilu vezh podobnu ǀ dokler na ta pervi tož. ed. m glaſs nej hotela nasaj priti trijkrat jo poklizhe ǀ NA PERVI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ onij ſo mogli tiga perviga tož. ed. m ži. ſijna, h'shlushbi Boshij offrat ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham to pervo tož. ed. ž Boshjo sapuvid ǀ NA PERVO tož. ed. ž NEDELO V' ADVENTV ǀ ſazhne tezh k' hisham, pride pred to peruo tož. ed. ž, terka, proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ po ſvoj naturi na tu pervu tož. ed. s mejſtu pade ǀ Na tem pervem mest. ed. m ſtebram je ſtal Rudolphus ta I. ǀ Berem v'Reſodivejni na pervi mest. ed. ž poſtavi ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi mest. ed. ž Sveti Vezheriy ǀ vſy ſo sa tem pervem or. ed. m shli ǀ perva im. dv. m dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla ǀ ty pervi im. mn. m shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kakor te perve im. mn. ž Mashe ſo opraulene ǀ je djal S. Chryſoſtomus od teh pervih rod. mn. karshenikou ǀ Tem pervem daj. mn. Jogrom je mogal velik lon oblubit ǀ ſam Bug je bil te perve tož. mn. m koshuge ſturil ǀ sbriſhe te perve tož. mn. ž beſſede ǀ v' pervih mest. mn. Mojſſeſavih Bukuah presež.> Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi im. ed. m shulo dershal, inu vuzhil kuhat ǀ Nojeſs pak je ta ner perv im. ed. m bil ſazhel vinograde ſaditi, inu vinu pyti ǀ Ta ner perua im. ed. ž, inu vekshi sapuvid je te lubesni boshie ǀ Sa ta ner pervi tož. ed. m od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi im. mn. m, inu lubishi logry Chriſtuſavi
Svetokriški
prvi2 -a prid. prvoten: k' tej pervi daj. ed. ž norzhy, inu hudobnoſti ſe ſo povernili ǀ taku bote vasho pervo tož. ed. ž podobo vshaffali ǀ to pervo tož. ed. ž lepoto te nedolshnosti bo tebi povernil ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mest. ed. s mejstom oſtane
Svetokriški
Amasus -sa m Amat: Is Katero arznio je bil oſdravil S. Amaſus im. ed. eniga bogatiga Gospuda ǀ ta Gospud Romaricus povabi v'gostie s. Amaſa tož. ed. (I/2, 96) Sv. Amát, srlat. Amatus (565–625), soustanovitelj samostana v Remiremontu in njegov prvi opat; → Amat(us)
Svetokriški
Heliogabolus -la m osebno lastno ime Elagabal: Krajl Heliogabolus im. ed., kadar je shal ſvoje podvershene mesta obyskati ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Heliogabala rod. ed. Elagábal, rimski cesar (218–222), po rodu delno iz sirskega mesta Emesa; njegovo ime, ki pomeni ‛bog gorovja’, je v lat. ljudskoetimološko prenarejeno v Heliogabal, v katerem je prvi del občuten kot gr. ἥλιος ‛sonce’, drugi kot semit. bacal ‛gospodar’; → Eliogabolus.
Svetokriški
Justinianus -na m osebno lastno ime Justinijan: Juſtinianus im. ed. Ceſſar je njega lubil ǀ taku nas vuzhi S. Lorenz Juſtinianus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Laurentius Juſtinianus im. ed. ǀ Iustinianus im. ed. pak sa nar potrebnishi sposna pravizo ǀ S. Lorenz Iuſtinianus im. ed. je ſamerkal ǀ tu lejtu 544. ob zhaſſu Ceſſarja Juſtiniana rod. ed. ǀ po beſsedah S. Lorenza Iuſtiniana rod. ed. ǀ v' tem lejti 544. ob zhaſſu Ceſſarja Giuſtiniana rod. ed. je bila ena taka groſna kuga ǀ En Angel ſe je bil prikasal Juſtinianu daj. ed. Ceſſarju ǀ Poshlushajte s. Lorenza Iustiniana tož. ed. ǀ poshluſhajte s: Lourenza Iustiniana tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Benezhia s' Lorenzam Juſtinianam or. ed. 1. Flávij Péter Sabácij Justiniján, lat. Flavius Petrus Sabbatius Iustinianus, rimski cesar (527–565) 2. Sv. Lôvrenc Justiniján, it. Lorenzo Giustiniani (1381–1455), prvi beneški patriarh
Svetokriški
minuta -e ž minuta: kadar ſe je perblishovala leta grenka minuta im. ed. ǀ hudizh nema ene minute rod. ed. zhaſſa de bi mogal ſe sgrevat ǀ ali vener h' taiſti ſadni minuti daj. ed. ſe perbishlujemo ǀ eno ſamo iskro nemoresh eno minuto tož. ed. na roki preneſti ǀ vſe hribe, inu gorre v eni minuti mest. ed. bi okuli vergli ǀ Syn Boshj ob taiſti minuti mest. ed. ſe preſtrashi ǀ v'minuti mest. ed. pozhetja Marie Divize ſo bilij sklenili ǀ hudizhi nej ſo imeli kakor ſami dvej minuti tož. dv. zhaſsa ǀ taiſte minute im. mn., tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle ǀ Sakaj puſtish tulikain minut rod. mn., tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu, inu tulikain lejt pretezhi ← lat. minūta, skrajšano iz pars minūta prīma ‛prvi manjši del (ure)’
Svetokriški
Navklerus m osebno lastno ime Nauclerus (?): od kateriga Nauclerus im. ed. piſſe (II, 375) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Nauclerus im. ed. (III, 428) Morda je mišljen Johannes Vergenhans Nauclerus (15. stol.), prvi profesor prava na Univerzi v Tübingenu.
Svetokriški
prior m prior: ta bogaboyezhi Appat Prior im. ed. vsame en velik shakil (I/2, 13) ǀ odogovory Prior im. ed. (I/2, 13) ǀ v' Meſti Treviris je bil en Mashnik brat Svetiga Roshenkranza, inu Carthaiſerskiga Ordna Prior im. ed. (IV, 300) ← srlat. prior < lat. prior ‛sprednji, prvi, odličnejši’
Svetokriški
Savel -vla m osebno lastno ime Savel: krajl Saul im. ed. nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ Ie ijskal Krajl ſaul im. ed. vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ S' eno veliko zhaſt je dershal David, de Seth Krajla Saula rod. ed. je bil ratal ǀ de ſi glih David veliku nuzniga, inu dobriga je bil Saulu daj. ed. sturil ǀ ſe oberne k'Saulu daj. ed. ter pravi ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula tož. ed. ǀ hudizh je ſmijram ſaula tož. ed. puſtil ǀ v'Saulu mest. ed., Kateri potle je bil Paulus imenouan ǀ pred Krajlom ſaulam or. ed. ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam or. ed. 1. Sável, lat. V Saul, Saulus, prvi izraelski kralj (pribl. 1012–1004 pr. Kr.) (SP 1 Sam 9,2) 2. Sável, prvotno ime apostola Pavla (SP Apd 13,1); → Savlus
Svetokriški
škarpijan -a m škorpijon: shkarpian im. ed. ima topelt vsta ǀ En skarpian im. ed., kateri ſledniga oſkruni, kateri ſe k'njemu pertisne ǀ kakor en ſcarpian im. ed., kir s' rokamy objeme, s' vſtmy kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ jejza eniga Shkarpiana rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe de bi ga nevupizhila, eniga shkarpiana rod. ed. de biga neubodel ǀ tvoji tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani im. mn. ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu rod. mn. železni škarpijan neka mučilna priprava: drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … shelesne shkarpiane tož. mn. s'katerimi kosho s'shivota ſo ijm tergali ← srvnem. sc(h)orpiōn, it. scorpione < lat. scorpiō ← gr. σκορπίος ‛škorpijon’; prvi -a- je morda nastal po prednaglasnem akanju, drugi pa po vokalni harmoniji, prim. tudi pri Kastelec-Vorencu ṡhkarpián ‛scorpio, vel scorpius’.
Svetokriški
Vandergesilus -a m osebno lastno ime Vandregezil: na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu daj. ed. (III, 500) Sv. Vandregézil (pribl. 600–668), prvi opat v Fontanelli
Svetokriški
Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
Svetokriški
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
Svetokriški
efesinus cit. prid. efeški: Satoraj Concilium Epheſinum im. ed. s veliko zhaſt da S. Petru (III, 326) Prvi efeški koncil 431
Svetokriški
izgovoriti dov. prenehati govoriti: Gospud pak Iesus, kadar je bil shnijmi isgovuril del. ed. m, je bil gori vset v'Nebu, inu ſedij na desnici Boshij (I/1, 63) izgovoriti se izgovoriti se: obeden ſe nemore sgovorit nedol. de bi G: Bogu nemogal shlushiti ǀ obedn ſe nemore sgovorit nedol., de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel hodit ǀ ſe nemoresh sgovorit nedol., de bi nemogal tiga ſturiti Prvi zgled je citat iz SP Mr 16,19 na začetku pridige.
Svetokriški
letina -e ž letina: Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.
Svetokriški
nicenus cit. prid. nicejski: raunu tu nam hozhe dati saſtopit Concilium Nicænum im. ed. s (I/1, 89) ǀ kadar ſo dershali Concilium Nicenum tož. ed. s (III, 597) V Niceji, danes turš. İznik, je bil prvi koncil 325, drugi pa 787; → Nicenzar.
Svetokriški
prašič -a m prašič: kadar bi ti bil en preſizh im. ed. bi prau govuril, ali dokler ſi en zhlovek ǀ pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha rod. ed. ſe preoberne ǀ nej drugiga per hishi imela, ampak eniga preshizha tož. ed. ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu rod. mn., stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu, 1000. Jelenu, 1000. diuyh preshizhou rod. mn. Prvi zapis morda kaže na še neasimilirano prasič. Vsi zapisi izkazujejo prehod nenaglašenega ra > re.
Svetokriški
Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime Sava: kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.
Svetokriški
tisti -ta zaim. tisti: Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
Število zadetkov: 21