Zadetki iskanja
- 1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
- 1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
- 1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
- 2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
- 3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
- 4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...
- 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom, značilnim za ptico
- 1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
- 1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
- 2. navadno zanikano, ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo reči, povedati kaj za koga neugodnega
- 3. ekspresivno objaviti krajši zapis, komentar, mnenje, zlasti na družbenem omrežju Twitter
slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: slišal sem flafotati veliko ptico / fantom so flafotale odpete srajce plapolale, vihrale
- 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
1. ki združuje več manjših enot: krovni pokojninski sklad; krovni sporazum, zakon; krovna komisija; krovna organizacija, zveza; krovna pogodba; krovno podjetje
2. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino
3. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija
♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico
1. glagolnik od leteti ali letati: let je naravno gibanje ptičev; opazovati ptice med letom; ptičji let; lahkoten let metuljev; let sove je tih / let bombnikov; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice; dolžina leta granate / v letu ptica je v letu lovila mušice; ustreliti ptico v letu; divje gosi v letu / z oslabljenim pomenom spustiti se v neslišnem letu na tla
● let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu
2. krajevno, časovno omejeno letenje; polet: odpovedati let
♦ aer. brezmotorni let z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom; drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; letalo leti v nizkem letu; navt. let pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju; šport. let del skoka, ko se telo giblje po zraku
- 1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
- 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje
● bahati, kititi se s pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico
2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje
// star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje
ahílova (Ahílova) pêta, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za petámi, brúsiti pête, iztégniti pête, kàr nêsejo pête kóga, kot da gorí pod petámi kómu, ne séči kómu niti do pêt, od gláve do pêt, od pêt do gláve, pête pokazáti, pête so zasrbéle kóga, pête srbíjo kóga, pod petámi gorí kómu, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, stégniti pête
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
- poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik
neka ptica, verjetno kobilar, LATINSKO: Oriolus galbula
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »