Zadetki iskanja
Svetokriški
danes prisl. danes: Od nuza tedai strahu Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ jest vaſs danas opominam ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl ǀ de hozhete dones ta lepi navuk Svetiga Ambrosha dopolnit ǀ donas bo meni ſadoſti
Celotno geslo
Pohlin
]
Svetokriški
poroditi -im dov. roditi: v'BethlemsKi shtalazi je njega imela poroditi nedol. ǀ Ie bila spozhela ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi 3. ed. eniga ſyna ǀ Vener porodj 3. ed. eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti ǀ kadar hzher porodimo 1. mn., mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo ǀ kakor porodio 3. mn. nyh otroka na taistiga pasabio ǀ vy yh na ſvejt porodite vel. 2. mn. ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl, inu to belo lilio ſa sdravje nashih dush je porodil del. ed. m ǀ tuoja mati je tebe v'grehu spozhela, inu porodila del. ed. ž ǀ njega dvej shene ſò porodile del. mn./dv. ž 12. Patriarkou Judouſkiga Roda poroditi se roditi se: kateru ſe porodi 3. ed. pod ſnaminam te Vage ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij 3. ed. vus volni svejt ſe joka ǀ zhlovek ſe porodj 3. ed., raſte, inu shivj v' tem blatnem, inu grenkem morij tiga ſvetà ǀ njegovi mladi ſlepy ſe porodè 3. mn. ǀ S. Gothard ſe je bil porodil del. ed. m v' Parski desheli tu lejtu 980 ǀ danaſs ſe je porodila del. ed. ž Diviza Maria
Svetokriški
prepeljati -jem dov. prepeljati: Charontes ga zhes eno glaboko vodo prepele 3. ed. ǀ je bil prepelal del. ed. m preſs shkode ta Iſraelski folk zheſs tu kryvavu morje prepeljati se prepeljati se: pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali del. mn. m ǀ kateri ſò blagu poerbali, lety ſo dolshni almoshne dati, de bodo s' viz ſe prepelale del. mn. ž v' pungrat nebeskiga veſſelja
Svetokriški
pungrad -a m vrt, sadovnjak: sdaj jeſt vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad im. ed. poun lepih roshiz ǀ s'ſvojga pungrada rod. ed. vun ſtepſti ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad tož. ed. poln lepih rosh ǀ je shla s'ſvojmi deklami v'pungrad tož. ed. ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi mest. ed. eno hrushko ǀ v' pungradi mest. ed. Berſabea je bila ſapelana ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi mest. ed. Getſamani ǀ obeden v'ſvoim pungradu mest. ed. ga n'hozhe terpèti ǀ pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade tož. mn. Heſperides imenovane ǀ kadar po teh ſelenih pungradah mest. mn. ſe paſejo ← bav. srvnem. poumgart, srvnem. boumgarte ‛sadovnjak’; → pungrat
Svetokriški
pungrat -a m vrt, sadovnjak: Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat im. ed. ſe je odperl ǀ ta mertvi bo noter v' leta lepi pungrat tož. ed. skozhil ǀ poſtavil v'pungrat tož. ed. ǀ gartrosha je en zier vſyh pungrotou rod. mn. → pungrad
Svetokriški
rasti -tem nedov. rasti: na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti nedol. ǀ od kot pride de morje sdaj raſte 3. ed., zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ po plazah, inu gaſſah traua raſte 3. ed. ǀ shitu, Kateru na nijvah raste 3. ed. ǀ ena nyva na kateri nezh neraſte +3. ed., obedn jo nedella ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte lepih rosh raſteio 3. mn. ǀ vy ſte ſemla is katere rasteio 3. mn. ǀ ona ſe je selenila, inu rasla del. ed. ž, inu zvedla ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala, inu raſla del. ed. ž ǀ oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu del. ed. s ǀ is taiste koreine veliku olik je raſtlu del. ed. s ǀ varva de bi koprive, inu ternie neraslu +del. ed. s ǀ ſe troshta de bodo nagelni rasli del. mn. m ǀ zhaka de bi hrushke raſle del. mn. ž ǀ y shenka taiſto semlo kir roshize ſo rasle del. mn. ž ǀ kadar pak bi li ſe fliſsal de bi koprive neraſle +del. mn. ž
Svetokriški
sorta -e ž vrsta, sorta: KaKor Malin, Kateri mele vſaKe ſorte rod. ed. shitu ǀ menio de nej So nyh Sorte rod. ed., satoraj yh saputè ǀ v'leteh dveh perglihah duje ſorti im. dv. otrouk so pomenini ǀ tedaj duej ſorti im. dv. modruſti ſe naide, namrezh Boshia, inu poſvejtna ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte im. mn. lepih rosh raſteio ǀ vezh ſort rod. mn. Kaminu v'rokah dershi ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte tož. mn. creatur ← it. sorta ‛vrsta, sorta’
Svetokriški
zaprt -a prid. zaprt: je en sapert im. ed. m pungrat v' kateriga obena shkodliva rejzh nemore priti ǀ takrat ta potok nemore vezh ſapert im. ed. m biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo podere, inu polomi ǀ Vy pravite de pungrat je sapart im. ed. m ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti im. ed. m dol. pungrat ſe je odperl ǀ ona ſama je bila per njemu saperta im. ed. ž, dokler ſe je imel dan dallat ǀ Ena mlada shena cello nuzh s' enem takorshnem Gospudam saparta im. ed. ž biti, nei mogozhe, nej, de bi nebila njegovo volo ſturila ǀ ſa tiga vola vuoda tiga ſerda Boshjga je ſaperta im. ed. ž ǀ letu oknu je bilu sapertu im. ed. s s' enem ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ ta hudi nje uſta, inu urat je sapert tož. ed. m dershal ǀ vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert tož. ed. m, de nezh nemorem dishati ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga tož. ed. m ži. sadershati ǀ kakor una gorezha ſvezha, katero eden je bil ſmalal na verhu eniga viſſokiga Turna veni laterni saperto tož. ed. ž ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti mest. ed. ž shtazuni je dellal ǀ v'Kloshtri saperti im. mn. m pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ v' Temnizi ſaperti im. mn. m tebe proſſio, de bi rekla: Ia ǀ de li dauri ſo dobru saperte im. mn. ž ǀ tvoje oblizhe je bledù, tvoje ozhy ſaperte im. mn. ž ǀ ukna, inu urata ſo saperte im. mn. ž/s ǀ Vrata Nebeshke katere nekateru taushent lejt ſo bile saparta im. mn. s ſe ſo odperle ǀ hishne duri ſaparte tož. mn. ž najde ǀ Shenin Nebeski bi lahku skuſi seperta tož. mn. ž duri bil shal v' hisho ſvoje duhoune Neveſte ǀ nam bo te saparte tož. mn. ž/s Nebeſke urata odperl ǀ de li ſvoje usheſſa ſaperte tož. mn. ž/s dershj ǀ ſo nyh shtazune saperte tož. mn. ž dershali ǀ nje vsta saperta tož. mn. s dershij de ſe nemore spovedat ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta tož. mn. s dershij ǀ s'sapertmi or. mn. ozhmij
Število zadetkov: 9
Dostopnost