Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
godráti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z visokim, tresočim se glasom; kavdrati: puran godra
SSKJ
kavdráti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z visokim, tresočim se glasom: puran kavdra
SSKJ
kavráč -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto
SSKJ
napíhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti
  2. 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila
    // pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela
  3. 3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil
  4. 4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila
    ●     ekspr. umetno napihniti cene zvišati
    napíhniti se ekspr.  
    1. 1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila
    2. 2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila
    napíhnjen -a -o 
    1. 1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki
    2. 2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran
    3. 3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede
SSKJ
oblízek -zka m (ȋ) knjiž., ekspr. poslastica: zanj je oblizek puran; med, sladoled in drugi oblizki / ta dogodek bo prijeten oblizek za naše bralce
● ekspr., redko v taborišču so se večkrat stepli za oblizek kotla za to, kdo bo pojedel ostanke jedi v kotlu
SSKJ
podnóžnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev
    // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju
  2. 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije
SSKJ
púra -e ž (ū) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
SSKJ
purán -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana
// samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo
● ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
SSKJ
púrman -a m (ȗ) pog. puran: zaklati purmana; pure in purman; to ga draži kot rdeča barva purmana zelo
SSKJ
rdečína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost rdečega, rdeča barva: blago je izgubilo rdečino; bik in puran ne preneseta rdečine; rdečina ustnic
  2. 2. rdečkasta lisa na koži: ob ugrizu, vbodu nastane rdečina; rdečine na licih so izginjale, se širile
  3. 3. redko kar je rdeče: na vzhodu se je pokazala rdečina
    ●     redko rad pije rdečino rdeče vino
SSKJ
spítati -am tudi izpítati -am dov. (ī) s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže
    spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran
SSKJ
šopíriti -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep
    šopíriti se 
    1. 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri
      ●       ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi
    3. 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi
    4. 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
SSKJ
tólst -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž.  
  1. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
  2. 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
    ●     knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
    ♦     etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
SSKJ
vozíti vózim nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo
    // upravljajoč vozilo premikati se: voziti v ovinek s preveliko hitrostjo; vozil je pravilno po desni strani; voziti v koloni; dobro, hitro, previdno, zanesljivo voziti; ekspr. po polževo voziti; vzvratno voziti; voziti sto kilometrov na uro
  2. 2. s prevoznim sredstvom spravljati kam: voziti drva na žago, gnoj na njivo, pridelke na trg; voziti vino v sodih; voziti tovor z avtomobilom, vozom / voziti koga v kočiji; voziti otroka v vozičku / v tovarno hrano vozijo dovažajo
  3. 3. premikati se v določeno smer: brod vozi čez reko / avtobus vozi vsako uro; vlak vozi od Ljubljane do Celja; s parkirišča do planinskega doma vozi tovorna žičnica
  4. 4. opravljati določeno pot: koliko časa si vozil do tja; srečno vozi / voziti iz kraja v kraj
  5. 5. uporabljati za vprego: vozijo z voli, orjejo pa s konji
    // vleči voz kot vprežna žival: učiti junca, konja voziti
    // nepreh. biti usposobljen za vprego: telici še ne vozita
  6. 6. pog., navadno s prislovnim določilom shajati, živeti: sam ne boš mogel voziti; v službi dobro vozi; z ženo lepo vozita
  7. 7. pog., v medmetni rabi izraža ukaz po odstranitvi: ti pa, je pokazal z roko, vozi
    ●     barko voziti pijan se opotekati; popivati; ekspr. pav, puran je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom; ekspr. veter vozi oblake po nebu povzroča, da se enakomerno drseč premikajo; nar. koklja vozi piščeta vodi; žarg., šport. voziti slalom, smuk tekmovati v slalomu, smuku; ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev; avtomobil vozi kot za stavo zelo hitro
    ♦     avt. voziti v tretji prestavi
    vozíti se premikati se s prevoznim sredstvom: voziti se na kolesu, v kočiji; voziti se po cesti; rad se vozi po morju; voziti se z avtomobilom, s čolnom / v službo se vozi z vlakom
    ●     ekspr. jastreb, kragulj se vozi po zraku leti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
    vozèč -éča -e: uživa, vozeč se s kolesom; počasi vozeča ladja
    ♦     fot. vozeči posnetek posnetek, narejen s filmsko kamero, ki drsi po tračnicah
    vóžen -a -o: prodam malo vožen avtomobil
SSKJ
zakavdráti -ám dov. (á ȃ) oglasiti se z visokim, tresočim se glasom: puran zakavdra; jezno zakavdrati
Število zadetkov: 15