brálnik -a m (ȃ)
1. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen bralnik pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: bralnik prstnih odtisov / optični bralnik naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
2. v zvezi elektronski bralnik ali e-bralnik tablici podobna naprava za branje knjig v digitalni obliki: kupil je elektronski bralnik; branje knjig na elektronskih bralnikih; zaslon e-bralnika
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
čitálec -lca [čitalca in čitau̯ca; drugi pomen čitalca] m (ȃ)
1. bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev
2. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen čitalec pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: čitalec prstnih odtisov / optični čitalec optični bralnik
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
1. bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev
2. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen čitalec pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: čitalec prstnih odtisov / optični čitalec optični bralnik
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
SSKJ²
čitálnik -a m (ȃ)
naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen čitalnik pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: čitalnik prstnih odtisov / optični čitalnik optični bralnik
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen čitalnik pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: čitalnik prstnih odtisov / optični čitalnik optični bralnik
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
SSKJ²
digitálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki posreduje podatke, informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalna oblika
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; ob otvoritvi razstave si bo mogoče ogledati tudi digitalno projekcijo / digitalni fotografski aparat fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalni podpis elektronski podpis; digitalni zapis pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij; digitalna fotografija fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkovtehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov; digitalna kamera videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko
2. med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava
♦ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti
1. ki posreduje podatke, informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalna oblika
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; ob otvoritvi razstave si bo mogoče ogledati tudi digitalno projekcijo / digitalni fotografski aparat fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalni podpis elektronski podpis; digitalni zapis pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij; digitalna fotografija fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkovtehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov; digitalna kamera videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko
2. med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava
♦ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti
SSKJ²
diskéta -e ž (ẹ̑) rač.
upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
SSKJ²
dlánčen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na dlan: zlomiti si dlančno kost; dlančna stran podlakti
2. nanašajoč se na dlančnik: dlančni računalnik; ponudniki dlančnih naprav
1. nanašajoč se na dlan: zlomiti si dlančno kost; dlančna stran podlakti
2. nanašajoč se na dlančnik: dlančni računalnik; ponudniki dlančnih naprav
SSKJ²
dlánčnik -a m (ȃ)
majhen prenosni računalnik, ki ga je mogoče držati v dlani: naprednejši dlančniki predvajajo glasbo in delujejo kot mobilni telefoni; izdelovalec dlančnikov; serija dlančnikov
majhen prenosni računalnik, ki ga je mogoče držati v dlani: naprednejši dlančniki predvajajo glasbo in delujejo kot mobilni telefoni; izdelovalec dlančnikov; serija dlančnikov
SSKJ²
elektrónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
SSKJ²
SSKJ²
generírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta
♦ elektr. računalnik generira podatke
2. jezikosl. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme
1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta
♦ elektr. računalnik generira podatke
2. jezikosl. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme
SSKJ²
hárdvêr -a m (ȃ-ȇ)
rač. žarg. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
rač. žarg. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
SSKJ²
hêker in héker -ja m (é; ẹ́)
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: hekerji brez težav vdrejo v osebni računalnik; vdor hekerjev; boj proti hekerjem / računalniški heker
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: nadobudni mladi hekerji; računalničarji in hekerji
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: hekerji brez težav vdrejo v osebni računalnik; vdor hekerjev; boj proti hekerjem / računalniški heker
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: nadobudni mladi hekerji; računalničarji in hekerji
SSKJ²
identifikácija -e ž (á)
glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov
♦ rač., nekdaj postopek, s katerim računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje
glagolnik od identificirati: identifikacija privatnih koristi in družbenih interesov; identifikacija igralca z osebo, ki jo predstavlja; povečal se je občutek identifikacije posameznika s skupnostjo / identifikacija ponesrečenca, storilca; sodeloval je pri identifikaciji trupel / identifikacija dokumentov
♦ rač., nekdaj postopek, s katerim računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo, razpoznavanje
SSKJ²
ígričar -ja m (ȋ)
kdor (rad) igra igre, računalniške igrice: izdelek je namenjen zahtevnejšim igričarjem; predani, zagrizeni igričarji; računalnik za igričarje
kdor (rad) igra igre, računalniške igrice: izdelek je namenjen zahtevnejšim igričarjem; predani, zagrizeni igričarji; računalnik za igričarje
SSKJ²
ígričarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na igričarje, igre ali računalniške igrice: igričarski računalnik; igričarska miška, tipkovnica; igričarska revija, industrija; igričarsko tekmovanje
nanašajoč se na igričarje, igre ali računalniške igrice: igričarski računalnik; igričarska miška, tipkovnica; igričarska revija, industrija; igričarsko tekmovanje
SSKJ²
informácija -e ž (á)
1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / povratna informacija / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje
// mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij / oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila
2. rač. množica vrednosti, ki jo računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija
3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij
♦ biol. dednostna informacija
1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / povratna informacija / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje
// mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij / oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila
2. rač. množica vrednosti, ki jo računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija
3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij
♦ biol. dednostna informacija
SSKJ²
ínput -a m (ȋ)
1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo; input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input
2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input
// podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo; input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input
2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input
// podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input
3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
SSKJ²
inštrúkcija tudi instrúkcija -e ž (ú)
1. poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
2. nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti inštrukcije; zahtevali so pisne inštrukcije; inštrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne inštrukcije
♦ rač. inštrukcije za računalnik nekdaj ukazi
1. poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
2. nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti inštrukcije; zahtevali so pisne inštrukcije; inštrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne inštrukcije
♦ rač. inštrukcije za računalnik nekdaj ukazi
SSKJ²
izhóden -dna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja; rač. izhodna informacija množica vrednosti, ki jo računalnik po obdelavi izda; izhodna naprava ali enota naprava, ki posreduje uporabniku, drugim napravam podatke iz računalnika
2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna
1. nanašajoč se na izhod: izhodna odprtina; izhodna vrata / izhodna kontrola
♦ elektr. izhodni signal signal na izhodu naprave; izhodna napetost napetost na izhodu naprave ali generatorja; rač. izhodna informacija množica vrednosti, ki jo računalnik po obdelavi izda; izhodna naprava ali enota naprava, ki posreduje uporabniku, drugim napravam podatke iz računalnika
2. iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: četa se je vrnila na izhodni položaj; izhodna točka / izhodna postaja / nafta je za mnoge kemične izdelke izhodna snov / izhodna oblika bivališč prvotna
SSKJ²
izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. računalnik izvrže podatke
2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. računalnik izvrže podatke
2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
- izvréči se tudi zvréči se
1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
3. postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
- izvŕžen tudi zvŕžen -a -o:
izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 117
Dostopnost