Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
Pleteršnik
čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
Pleteršnik
mòt 1., -ȋ, f. eine dicke Holzstange, Kras-Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta (prim. hs. motka, Stange), Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. met, f.
Prekmurski
nǜcati -am nedov. rabiti, uporabljati: more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati návcso KŠ 1771, A4a; je potrebno bilô mero sztopája gorivzéti, stera sze od vszê nücati more KAJ 1870, 65; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10; csi Bo'zo rejcs na tou nüczamo KŠ 1754, 19; razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Kamenico i na rovatanye nücajo KAJ 1870, 7; ptühinszke litere, stere vu sztári iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; ete nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; drági kinc 'zitka, i nüczaj ga môdro KAJ 1848, X; Oni szo tecsász szrecsni bili, dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drugoga Jezika nej nüczali KOJ 1833, IX; tak naj bi nüczali pápinszkoga Dühovnika KOJ 1848, 108
nǜcani -a -o rabljen, uporabljan: tôje cent bode nücani AI 1875, br. 2, 2; Po vszákom máli sze morejo vsze féle nüczana poszouda zeprati KOJ 1845, 41; Vsza na etom szvêti szo li vu verno nücanom vrêmeni mogôcsa KAJ 1870, 161; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AI 1875, kaz. br. 6; stüke zacſno lêvati, steri szo zdaj nücani AI 1875, br. 1, 1; Pri blági nücani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7
Pleteršnik
plemenílọ, n. 1) das Befruchtungsorgan, C.; — 2) die Befruchtung: die Beschälung, DZ.; žrebec, ki se hoče rabiti za p., Nov.
Pleteršnik
podstȃva, f. das Daruntergestellte, die Unterlage; — das Kleiderfutter, Cig., Jan.; — das Gestell, der Untersatz, Jan.; der Säulenstuhl, Cig.; — die Pflugschleife, C.; — = poddel, der Vorschuh, Valj. (Rad); — das Fundament (eines Gebäudes), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Basis (phys., phil.), Cig. (T.); die Grundlage, Cig., Jan.; mojemu rodoljubju neomajna podstava, Str.; brez podstave, unbegründet, Cig.; das Substrat, Jan.; v podstavo rabiti, zur Grundlage dienen, Levst. (Nauk); — der Stamm, das Thema (eines Wortes), Levst. (LjZv.), nk.
Pleteršnik
rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.-M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki-Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.-Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
Pleteršnik
razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. (Glas.).
Pleteršnik
(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
zlorábiti, -im, vb. impf. missbrauchen, (nam. v zlo rabiti), nk.
Število zadetkov: 10