Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je prav »sončev mrk« ali »sončni mrk«?

Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.

Pleteršnik
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
Pleteršnik
čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
Jezikovna
»Dvojna dovršnost« glagola: »... do konca natiskanja ...«

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

SSKJ²
fráza -e ž (á)
1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le modna fraza / oguljene, prazne, puhle fraze; ekspr. to, kar govoriš, so same fraze
// besedna zveza, primerna za določene prilike: predstavil se je z izbranimi frazami; vljudnostne fraze
2. jezikosl. besedna zveza s samostojnim, od sestavljajočih jo besed različnim pomenom; rečenica, reklo: rabiti, razložiti fraze
3. glasb. najmanjši del skladbe, ki tvori melodično in ritmično celoto: vsako frazo je lepo izdelal; dvotaktna fraza
Jezikovna
Fraza »ne rabiš« v zvezi z glagolom

Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?

Jezikovna
Glagol »tekstati« na avtocestnih tablah

Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?

Celotno geslo Sinonimni
govoríti -ím nedov.
1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
slabš. bebljati, slabš. besedičiti, knj.izroč. besediti, knj.izroč. besedovati, slabš. blebetati, slabš. blekati, slabš. blesti, slabš. brenkati, slabš. bubljati, slabš. cmevkati, slabš. čeljustati, ekspr. čenčati, slabš. česnati, ekspr. čivkati, slabš. čvekati, slabš. devetkati, slabš. gagati, slabš. gobcati, slabš. gobezdati, slabš. gofljati, zastar. golčati, slabš. govoričiti, zastar. izgovarjati, zastar. izrazovati se, star. izrekati, slabš. jezikati, slabš. klatiti, ekspr. klepetati, slabš. klestiti, slabš. klobasariti, slabš. klobasati, slabš. klobuštrati, slabš. klopotati, slabš. kokodajsati, slabš. kokodajskati, slabš. kokodakati, slabš. kolcati, slabš. krakati, slabš. kvakati, star. kvantati, slabš. kvasati, slabš. kvasiti1, slabš. lajati, zastar. lepetati, ekspr. lopotati, nar. marnjati, slabš. meketati, slabš. mlatiti, slabš. mleti2, ekspr. omenjati, slabš. otepati, ekspr. peti1, ekspr. praviti, ekspr. prepevati, nar. prezati, zastar. pričati, sleng. prijavljati, ekspr. pripovedovati, ekspr. rabiti jezik, ekspr. razkladati, ekspr. razpletati, ekspr. razpredati, slabš. regljati, star. rekati, slabš. rezgetati, ekspr. robiti, ekspr. ropotati, pog. slišati, ekspr. sukati jezik, ekspr. šušljati, ekspr. trditi1, slabš. trobentati, slabš. trobezljati, slabš. tvesti, star. uganjevati, ekspr. ugibati, ekspr. uporabljati jezik, ekspr. utrinjati, star. zlagati besede, slabš. žlobudrati
2.
s prislovnim določilom, prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
SINONIMI:
pog. biti govornik, neknj. pog. držati govor, slabš. govorančiti, pog. imeti govor, ekspr. imeti govoranco
3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
SINONIMI:
ekspr. klepati, ekspr. lomiti, ekspr. tolči
4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih
SINONIMI:
ekspr. meniti se, ekspr. pogovarjati se
GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati, kazati, kritizirati, obravnavati, pogovarjati se, praviti, praviti, praviti
GLEJ ŠE: molčati, jezen2, molčati, obrekovati, okolišiti, okolišiti
Jezikovna
Izbira ustreznega predloga: Biblije iz/od 15. do 19. stoletja

Na neki razstavi Biblij sem na enem od panojev videl napisan naslov BIBLIJE IZ 15. DO 19. STOLETJA. Zanima me, ali je ta zapis pravilen ali pa bi bilo pravilneje zapisati BIBLIJE OD 15. DO 19. STOLETJA. In če je pravilen prvi zapis, bi me zelo zanimalo, s katerim slovničnim pravilom bi se ga dalo zagovarjati.

Pravopis
izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil
Celotno geslo Etimološki
izrabīti – glej rabīti
Celotno geslo Etimološki
izrábljati – glej rabīti
Jezikovna
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?

Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »raba« ali »uporaba«

Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?

Jezikovna
Kako uporabljamo zvezo »občutljiv na«?

Zanima me, ali je sploh pravilno rabiti zvezo občutljiv na in v kakšnih primerih.

Celotno geslo ePravopis
kelvin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kelvina samostalnik moškega spola
merska enota
IZGOVOR: [kélvin], rodilnik [kélvina]
PRIMERJAJ: K
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Jezikovna
Krajšanje zapisov sodnih odločb

Zadeve v zbirki sodnih odločb imajo take oznake: T-101/92. Če je združenih več zadev, npr. T-101/92, T-102/92 in T-104/92.

  • Ali lahko uporabimo zapis: T-101--103/92 (prvo ločilo je vezaj, drugo pa pomišljaj)?

  • Ali pri »neskrajšanem« zapisu uporabimo stični ali nestični pomišljaj (ker sta sestavini, ki sta v neposredni soseščini, raznorodni), T-101/92 -- T-103/92?

Celotno geslo ePravopis
mikron
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
mikrona samostalnik moškega spola
merska enota
IZGOVOR: [mikrón], rodilnik [mikróna]
Pleteršnik
mòt 1., -ȋ, f. eine dicke Holzstange, Kras-Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta (prim. hs. motka, Stange), Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. met, f.
Število zadetkov: 90